Odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem

Delavci, katerih delodajalec je v stečajnem postopku, so ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičeni do odpravnine. Ali mora delavec pravico do odpravnine uveljavljati s prijavo terjatve in kolikšna je višina odpravnine?  

Zakon o delovnih razmerjih ureja primere uveljavljanja pravice do odpravnine zaradi insolventnosti delodajalca. Stečajni upravitelj delavcem odpove pogodbe o zaposlitvi po začetku postopka, zaradi česar se obveznosti plačila odpravnin štejejo za stroške stečajnega postopka, ki jih upravitelj na podlagi ustreznega sklepa stečajnega senata poplača sproti, tako kot dospejo. Upniki takšnih terjatev ne prijavljajo.  

V stečajnem postopku morajo svoje terjatve prijaviti samo tisti upniki, ki se poplačajo iz razdelitvene mase – to je tista stečajna masa, ki ostane po poplačilu stroškov stečajnega postopka. Njihove terjatve so nastale že pred začetkom stečajnega postopka, sem pa se štejejo tudi terjatve tistih upnikov, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, vendar Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji določa, da se jih poplača kot stečajne upnike. 

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino.  

Pri tem je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Končna višina odpravnine pa je nadalje odvisna od števila let dela pri delodajalcu, pri čemer se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Delavcu pripada odpravnina v višini:

- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot eno leto pa do pet let;
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen do 15 let;

- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen nad 15 let. 

Celotna višina odpravnine ne sme preseči 10-kratnika zgoraj omenjene osnove, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. 

Bistveno je, da delavcem terjatev za izplačilo odpravnin ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se tovrstni izdatki štejejo za stroške postopka, ki jih stečajni upravitelj poplača sproti, kot dospevajo, na podlagi ustreznega sklepa stečajnega senata. 

Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002)