Odlog plačila davka in obročno plačevanje

Čeprav poslušamo napovedi o ponovni rasti gospodarstva, po drugi strani poslovni subjekti govorijo, da so še vedno v likvidnostnem krču in morajo pri upravljanju denarnega toka izkoristiti vse možnosti, na katere prej še pomislili niso. Davčni postopek daje možnost, da poslovni subjekt in fizična oseba odložita plačilo davka, v posameznih primerih pa je možen tudi odpis davka.

 

To področje ureja Zakon o davčnem postopku, ki pa je želel zaščititi tudi interes države oziroma javno potrošnjo, zato za izpolnjevanje meril za odpis ali odlog davčnega dolga določa stroge pogoje, ki jih mora poslovni subjekt izpolnjevati.

 

 

Cilj odloga plačila davčnega dolga je odložiti postopek davčne izvršbe, ki ga sicer davčna uprava sproži, kakor hitro davčnemu zavezancu davčni dolg v predpisanem roku zapade v plačilo. Možnosti za odlog ali obročno plačevanje davčnega dolga sta dve. Prva možnost je v primeru hujše gospodarske škode, druga pa je na podlagi zavarovanja davčnega dolga. Razlika med njima je v tem, da v okviru prve možnosti zakon ne predvideva zavarovanja davčnega dolga, vendar pa to ne pomeni, da ga davčni organ ne sme zahtevati za čas, v katerem se plačilo davčnega dolga lahko odloži.

 

V času odloga ali obročnega plačila davčnega dolga se zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta.