Odlog izvršbe na predlog tretjega

Zakon o izvršbi in zavarovanju v prvem odstavku 73. člena določa, da sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo.  

 

Po sedaj veljavni ureditvi sodišče v izvršilnem postopku zavrne pravočasen in obrazložen ugovor tretjega, čeprav je ta verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje. Tretji lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče ugovor zavrne, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna, vendar pa ta pravda ne odloži učinkov izvršilnega postopka in precej verjetno je, da se bo izvršilni postopek končal pred zaključkom pravde, kar pa konkretno pomeni poseg v pravico do sodnega varstva tretjega. 

Ustavno sodišče je presojalo, ali je takšen poseg v ustavno zagotovljeno pravico dopusten. Določba obstoječega zakona namreč omogoča upniku v izvršilnem postopku uresničitev njegove pravice do sodnega varstva, kar je ustavno dopustno, saj je namen izvršilnega postopka zagotovitev izpolnitve obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne sodne odločbe.  

Manjša možnost tretjega, da v izvršilnem postopku doseže prekinitev teka postopka, na splošno pomeni manj zastojev v izvršilnem postopku in posledično njegovo večjo učinkovitost. 

Ustavno sodišče pa poudarja, da cilj izvršilnega postopka ne more biti, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno, torej na primer ne iz premoženja dolžnika, temveč iz premoženja nekoga tretjega. Če pa v izvršilnem postopku vendarle pride do posega v pravice tretjega, mora biti temu zagotovljeno ustrezno pravno varstvo. 

Po sedaj veljavni zakonodaji tretji, ki z veliko verjetnostjo ali celo z gotovostjo izkaže, da ima pravico, ki preprečuje izvršbo, ne more doseči, da izvršilno sodišče njegov ugovor obravnava vsebinsko, sporna ureditev iz prvega odstavka 73. člena pa mu ne nudi zadostnega varstva njegovih pravic. To po mnenju ustavnega sodišča pomeni poseg v prvi odstavek 23. člena ustave – ta ureditev predstavlja nedopusten poseg v pravice tretjih, ki ni sorazmeren z zasledovanim ciljem, to je z zagotavljanjem učinkovitosti izvršbe. 

 

Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, naj v roku pol leta od objave odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu, odpravi ugotovljeno neskladje z ustavo. 

Do odprave tega neskladja je ustavno sodišče naložilo sodiščem, da v primerih odločanja za odlog izvršbe na predlog tretjega, upoštevajo verjetnost izkaza nastanka škode kot tudi verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega, ki preprečuje izvršbo in sicer tako, da bodo ob zelo visoki stopnji izkaza pravice, ki preprečuje izvršbo, uporabila ustrezno milejšo presojo drugega odložitvenega pogoja, torej nastanka škodljivih posledic. 

VELJAVNOST:
Od 9.5.2005. 

PRAVNI VIR:
Odločba o ugotovitvi neskladja prvega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju z Ustavo, o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 83. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ter o delni razveljavitvi sklepov Okrajnega in Višjega sodišča v Kopru (UL RS 46/2005)
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)