Odlog izvršbe na predlog dolžnika

Avtor: | Objava: 01.03.2005

V izvršilnem predlogu ste med drugim predlagali tudi rubež in prodajo dolžnikove nepremičnine, vendar se dolžnik izvršilnemu sredstvu upira, ker zatrjuje, da mu bo na ta način nastala nenadomestljiva škoda. Ali to pomeni, da izvršba na nepremičnino ne bo uspešna?

Sodišče lahko odredi odlog izvršbe na predlog upnika, dolžnika ali tretje osebe in sicer na podlagi utemeljenega predloga za odlog, ki nakazuje na možnost morebitne ustavitve izvršbe oziroma izvršilnih dejanj.

Izvršbo je mogoče odložiti deloma ali v celoti.

Ko predlaga odlog dolžnik ali tretja oseba, je glede na razlog predlaganega odloga odvisen tudi čas, zaradi katerega se izvršba odlaga. Na primer, če se odloži, ker je dolžnik ali tretji vložil pravno sredstvo, se odloži do konca tega postopka. V vseh drugih primerih določi čas odloga sodišče, pri čemer upošteva konkretne okoliščine primera.

Če odložitev predlaga upnik, sam določi čas odloga, sodišče pa pri tem upošteva morebitno časovno omejitev glede možnosti upnika, da predlaga izvršbo (če ima upnik le določen čas možnost predlagati izvršbo na podlagi določenega izvršilnega naslova, le ta ne more biti odložena za daljši čas).

Po preteku časa, zaradi katerega je izvršba odložena, sodišče po uradni dolžnosti nadaljuje z izvršbo. Pred potekom časa pa lahko upnik predlaga nadaljevanje izvršbe, če izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog in položi varščino.

Če predlog za odlog izvršbe vloži dolžnik, morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja:

1. dolžnik mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku;

2. izpolnjen mora biti eden od pogojev, naštetih v 1. – 9. točki prvega odstavka 71. člena, ali pogoj iz drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ):

- zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, je vložil izredno pravno sredstvo;
- vložen je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;
- vložena je tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
- vložena je tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
- dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;
- dolžnik je vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;
- izvršba je odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;
- dolžnik ali udeleženec v postopku je zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe;
- dolžnik je začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe;

Dolžnik lahko predlaga odlog izvršbe tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.

Sodišče lahko dolžniku pri tem naloži tudi plačilo varščine, kar je predvsem posledica preprečevanja situacij namernega zavlačevanja postopka. Pogoj, ki se mora pri tem upoštevati je le, da se z zahtevo po plačilu varščine ne ogrozi dolžnikovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.

Dolžnik mora za odlog izvršbe verjetno izkazati nastanek nenadomestljive škode, za kar pa na primer ne zadostuje:
- zgolj zatrjevanje, da bo le ta nastala glede na to, da je predmet izvršbe stanovanje v katerem živi z družino ali
- zgolj njegov namen, da bo v prihodnosti vložil izredno pravno sredstvo.

PRAVNI VIR:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)