Odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe

Ko smo se v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja Slovenci osamosvojili in uvedli kapitalizem, je bilo malo takšnih, ki so dobro poznali zakonitosti in pasti kapitalističnega gospodarstva. Še vedno prežeti z dokaj ležerno samoupravljalsko mentaliteto iz bivše »Juge«, smo se tako rekoč čez noč znašli v svetu zasebne lastnine, privatizacije, delničarstva, prevzemov in podobnega. Gospodarskopravna regulativa se je hitro razvijala, prav tako naj bi se povečala odgovornost na vseh področjih podjetniškega ustvarjanja. No, resnici na ljubo so bila devetdeseta leta prav glede vprašanj regulative in odgovornosti podjetnikov za svoja ravnanja še zelo kaotična, kar so številni izkoristili za hitre in sumljive zaslužke.

 

Posledica tega je bila na eni strani nastanek nove družbene kaste, ki so jo sestavljali precej sporni tranzicijski »nouveaux riches«, na drugi strani pa nastanek velikega števila obubožanih delavcev, žrtev neodgovornega vodenja podjetij in s tem povezanih stečajev.

 

V zadnjem desetletju se je regulativa na področju odgovornosti podjetnikov za poslovanje družb precej izboljšala, čeprav lahko še vedno rečemo, da je ta precej luknjasta na tistih področjih, na katerih to ne bi smela biti, in preveč birokratizirana na področjih, kjer za to ni videti prave potrebe.

 

Poglejmo si na kratko, kako je pri nas urejena odgovornost družbenikov za obveznosti družb.