Odgovornost za finančno poslovanje

Od 23. julija, odkar velja novi Zakon o finančnem poslovanju podjetij , direktor (enako velja tudi za druge poslovodne organe - upravo d.d., poslovodjo d.n.o. ali k.d.) gospodarske družbe, zavoda ali zadruge, kot tudi samostojni podjetnik (za vse navedene bomo v nadaljevanju uporabljali izraz direktor) s celotnim svojim premoženjem odgovarjajo za škodo, ki je upnikom nastala zaradi stečaja, če opusti katero izmed dejanj, ki jih zakon izrecno predpisuje. In katera so ta nujna dejanja?

V primeru d.d. in d.o.o. je direktor v primeru, ko se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance ugotovi, da družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je pri teh poslih izpostavljena (likvidnostna, valutna, obrestna, neizpolnitvena in druga tržna tveganja), dolžan:
- analizirati vzroke kapitalske neustreznosti;
- najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti in ga predložiti nadzornemu svetu;
- začeti z izvajanjem ukrepov navedenih v načrtu, ki so v njegovi pristojnosti;
- sklicati skupščino in ji predlagati sprejem ukrepov iz načrta, ki so v njeni pristojnosti.

Kdaj družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom bo, glede na navedene kriterije, odvisno od primera do primera, vendar je zakon postavil tudi domnevo, da je nastopila kapitalska neustreznost družbe, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe . Za Slovenijo, za katero je značilno, da ima večina d.o.o.-jev, kot tudi precej d.d.-jev, zelo nizek osnovni kapital, je lahko ta podatek alarmanten, vendar je potrebno poudariti, da je zakonsko domnevo v vsakem primeru moč tudi ovreči. Vendar bo dokazno breme v tem primeru na vaši strani. Toda v primeru, ko bo omenjeni izgubi sledil stečaj, boste seveda težko dokazali, da v družbi ni prišlo do kapitalske neustreznosti. In posledica bo vaša odškodninska odgovornost. Če imate torej d.o.o. z minimalnim osnovnim kapitalom 2,200.000 tolarjev in znaša vaša izguba 1,100.000 tolarjev ali več, je bolje za vsak primer izvesti potrebne zgoraj navedene ukrepe, razen če ste res popolnoma prepričani, da ni popolnoma nobene možnosti za stečaj.

Pri tem pa bodite pozorni še na naslednje. Od 23. julija naprej ste dolžni v primeru, da ne morete izpolnjevati zapadlih obveznosti (to ne velja samo za d.d. in d.o.o., temveč tudi za vse ostale gospodarske družbe, zavode, zadruge, s.p., razen izjem navedenih v nadaljevanju), nemudoma obvestiti nadzorni svet in sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti. Če z navedenimi ukrepi v dveh mesecih ni mogoče zagotoviti likvidnosti (in s tem pravočasno izpolniti zapadlih obveznosti) mora direktor sodišču predlagati začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave. Če tega ne stori ali to stori prepozno (po poteku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti) in bo podjetje pristalo v stečaju, bo direktor odgovarjal upnikom za nastalo škodo s celotnim svojim premoženjem. Škoda, ki bo nastala upnikom, pa bodo seveda vse neizterjane terjatve z zakonitimi zamudnimi obrestmi vred.

Enako, kot je navedeno za nelikvidnost, velja tudi za prezadolženost; torej za primer, ko premoženje podjetja ne zadošča več za poplačilo vseh njegovih obveznosti.

Po nastanku nelikvidnosti oziroma prezadolženosti direktor tudi ne sme opraviti nobenih plačil ali prevzeti novih obveznosti, razen tistih, ki so po presoji skrbnega in vestnega gospodarstvenika nujna za tekoče poslovanje podjetja. Prav tako ne sme opraviti nobenih ukrepov, zaradi katerih bi upniki prišli v neenakopraven položaj, še posebej pa ne sme preusmeriti poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno oziroma fizično osebo. Kaj pa če to vseeno stori in podjetje pride v stečaj? Za celotno škodo odgovarja upnikom s celotnim svojim premoženjem.

Edina izjema od navedenega velja za primer, če direktor dokaže, da škoda ni nastala zaradi opustitve zgoraj navedenih dejanj, ki bi jih kot direktor moral storiti, pa jih ni, temveč je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih direktor ni mogel preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam.

Posebno poglavje so seveda kolektivni poslovodni organi, kjer lahko enega izmed članov preglasujejo drugi člani. Takšen preglasovani član se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je predlagal izvedbo dolžnih ukrepov, vendar je bil preglasovan in teh ukrepov ni bil pristojen samostojno opraviti. Prav tako se lahko razbremeni, če dokaže, da plačil oziroma prevzemanja obveznosti po nastanku nelikvidnosti ni mogel preprečiti. Dokazno breme je na njegovi strani, zato bo vsekakor moral poskrbeti, da bodo ohranjeni dokazi o njegovih predlogih oziroma dejanjih (na primer v zapisniku seje uprave, pisni predlogi s potrditvijo o prejemu ipd.).

Zakon o finančnem poslovanju podjetij je tudi za člane nadzornega sveta dodatno predpisal odškodninsko odgovornost v primeru, da se nad družbo uvede stečaj in sicer:
-če nadzorni svet od direktorja ni zahteval poročil o vprašanjih pomembnih za poslovanje družbe, pa bi to kot skrben gospodarstvenik moral zahtevati;
- če mu je direktor predložil načrt ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti, nadzorni svet pa je k temu načrtu podal mnenje, da podjetje razpolaga z zadostnim kapitalom in da predlagani ukrepi niso potrebni;
- če bi na podlagi poročil uprave kot skrbni gospodarstveniki lahko ugotovili, da je podjetje prezadolženo, nelikvidno ali kapitalsko neustrezno, in ni zagotovil, da bi direktor opravil potrebne ukrepe.

Odškodninsko odgovornost pa je navedeni zakon razširil tudi na delničarje d.d., družbenike d.o.o. in drugih gospodarskih družb, ustanovitelje zavodov in člane zadrug. In sicer vsi navedeni odškodninsko odgovarjajo s celotnim svojim premoženjem, če so glasovali proti direktorjevemu načrtu ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti in je bil zaradi tega načrt ukrepov zavrnjen, v obdobju do dveh let pa je nato podjetje padlo v stečaj.

Zanimivo je, da je zakon predvidel tudi zneskovne omejitve odškodninske odgovornosti, in to samo za poslovodne organe in člane nadzornega sveta, ne pa tudi za delničarje, družbenike in druge. Še posebej zaradi dejstva, ker je že sama odškodninska odgovornost delničarja zaradi glasovanja proti predlogu uprave nasploh zelo vprašljiva. Težko je namreč razumeti, da bo nekdo, ki je že tako ali tako zaradi stečaja izgubil svoj denar naložen v delnice, moral odškodninsko odgovarjati zaradi svojega glasu proti predlogu uprave.

Odškodninska odgovornost posameznega člana poslovodnega organa ali nadzornega sveta je tako omejena na 5,000.000 tolarjev, razen v primerih srednjih in velikih d.d., kjer znaša omejitev 10,000.000 oziroma 15,000.000 tolarjev. Vendar omejitve ni mogoče uveljavljati, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

Poudariti pa je potrebno, da določila Zakona o finančnem poslovanju podjetij ne izključujejo odškodninske odgovornosti po drugih predpisih. Tako bodo na primer člani uprave d.d. še vedno odškodninsko odgovarjali za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve katere izmed njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Enako velja tudi za člane nadzornega sveta d.d. in d.o.o. ipd.

NASVET:
V vsakem primeru poskrbite, da boste imeli o storjenih ukrepih pisne dokaze, kot so: pisno poročilo o analizi vzrokov za nastop kapitalske neustreznosti, pisni načrt ukrepov, potrdilo o predložitvi načrta nadzornemu svetu, različna dokazila o izvedbi ukrepov iz načrta, pisni sklepi o storjenih ukrepih za zagotovitev likvidnosti in podobno.