Odgovornost nepremičninskih družb

Morda se kdo še spomni divjih devetdesetih let iz prejšnjega stoletja, ko so nepremičninske družbe rasle kot gobe po dežju, v javnosti, pa tudi v stroki, pa je prevladovalo prepričanje, da gre za izjemno perspektivno dejavnost, v kateri se bodo vrteli veliki denarji, nepremičninski agenti pa bodo na veliko služili. Kot običajno so bila predvidevanja napihnjena, saj se je izkazalo, da je dobro služila le manjšina nepremičninskih družb, številne pa so životarile in so se zaradi tega začele zatekati k različnim oderuškim običajem, tako da so, denimo, strankam zaračunavale pretirane provizije ali pa so jim izstavljale visoke račune za svoje delo, čeprav do poslov z nepremičninami sploh ni prišlo. To je seveda povzročilo čedalje več nezadovoljnih strank in ogorčenje javnosti, kar je postopoma privedlo do sprememb zakonodaje, ki je v letu 2006, pozneje pa še v letu 2011, precej zaostrila področje nepremičninskega posredovanja.

 

 

Od lani tako velja, da sme nepremičninska družba začeti s posredovanjem v prometu z nepremičninami le, če zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi posreduje v prometu z nepremičninami eden ali več nepremičninskih posrednikov, in pod dodatnim pogojem, da ima družba zavarovano svojo odgovornost. Taka družba mora torej pred začetkom opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami zavarovati in imeti ves čas zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati njenim strankam ali tretji osebi s kršitvijo posredniške pogodbe, in sicer za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 150.000 evrov za posamezen zavarovalni primer oziroma od 350.000 evrov za vse zavarovalne primere v istem letu. Z nepremičninskim posredovanjem se lahko ukvarjajo le posamezniki, ki pridobijo status nepremičninskih posrednikov – tega pridobijo na podlagi nacionalnega certifikata o poklicni kvalifikaciji »posrednik za nepremičnine«. Posamezniki, ki se želijo ukvarjati s posredništvom z nepremičninami, morajo poleg tega pridobiti tudi potrdilo iz kazenske evidence, da niso bili pravnomočno in nepogojno obsojeni za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece.