Od koder se že vidijo gore

Med Ljubljano in Posočjem

Najbolj značilen predalpski svet sestavljajo Polhograjsko, Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje. Od povsod so Alpe kot na dlani, zlasti iz prvih dveh hribovij pa z vrhov vidimo odlično kar vse - od Julijcev preko Karavank do Kamniško-Savinjskih Alp. Iz Ljubljane se zapeljemo do Polhovega Gradca, v svet zaščitene rože blagajke, ki jo je pred skoraj dvema stoletjema odkril takratni grof Blagaj, navkljub uradni moči izjemno dober in priljubljen med krajani. Spomenik blizu graščine je edini spomenik roži (in odkriteljem) v Sloveniji. Pot nadaljujemo proti Gorenji vasi in Žirem, ki so še vedno pojem čevljarstva, čeprav je ta industrija doživela pretrese. Preko Ledinskega Razpotja se spustimo v Idrijo, ki nas - čeprav v »luknji« - lahko zadrži zelo dolgo. Saj je dolga tudi njena zgodovina. Nekdaj eden največjih živosrebrovih rudnikov v Evropi je na tedanjo Kranjsko privabil številne raziskovalce, botanike, zdravnike. In na Idrijskem so imeli kaj odkriti. Del tega vidimo še danes v muzeju gradu Gewerkenegg, v rudniškem Antonijevem rovu in na samih mestnih ulicah.

Pot nadaljujemo ob Idrijci (morda na hitro zapeljemo še v Cerkno, ki ima, čeprav tako rekoč skrito očem, pokazati marsikaj), potem pa po ozki dolini do Mosta na Soči (Svete Lucije). Ob umetnem jezeru se odpre pogled po Soški dolini navzgor in na prve višje vrhove Julijskih Alp. Od tam se vrnemo do reke Bače, pri velikem mostu zavijemo v Baško dolino in se skozi Podbrdo počasi približamo Škofjeloškemu. Levo zapeljemo do Sorice, idilične vasi, kjer je »sejal« svoje slikarske podobe modernist Ivan Grohar. Po dolini se skozi Železnike spustimo do Škofje Loke. Njenih tisoč let je dovolj, da ostanemo tam do noči ali še dlje, se sprehajamo, povzpnemo na grad - in opazujemo stare hiše, kovane izveske  Ugotovimo, da je to mesto lahko kar samostojni cilj izleta.