Od 1. januarja DDV po novih pravilih

S spremembami Direktive 2006/112/ES se prenaša zahteva Evropske skupnosti tudi v nacionalne prostore, saj se mora nov način obdavčevanja izvajati že od 1. januarja 2010. Predlog sprememb Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) se nanaša na naslednja področja:

 

V skladu s spremenjenim 25. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) bodo storitve obdavčene po kraju sedeža naročnika, in ne več po kraju sedeža izvajalca storitev. Za storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, pa bo kraj obdavčitve še naprej kraj, v katerem ima sedež izvajalec storitev. V določenih primerih se ti splošni pravili ne bosta mogli uporabiti in se bodo uporabljala posebna pravila, ki bodo izražala načelo obdavčevanja po kraju potrošnje. Storitev bo obdavčena v državi članici potrošnje po stopnji, ki jo uporablja država članica potrošnje, pri čemer ne bo pomembno, kje ima izvajalec storitve svoj sedež, lahko tudi zunaj EU.

 

V skladu s posebnimi pravili bo kraj opravljanja storitev:

· ki jih izvedejo posredniki tam, kjer je opravljena glavna transakcija;

· v zvezi z nepremičninami tam, kjer je nepremičnina;

· opravljanja prevoza, kraj, kjer se izvaja prevoz ob upoštevanju razdalje;

· opravljanje prevoza znotraj Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci pa kraj, kjer se prevoz začne;

· pri izvajanju storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah ter izvajanju restavracijske storitve ter storitve cateringa je kraj tam, kjer je storitev dejansko opravljena (razen za catering na ladjah, zrakoplovih in vlakih);

· pri kratkoročnem najemu je kraj izvajanja storitev kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem (30 dni za vozilo in 90 dni za plovilo) oziroma kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku;

· pri opravljanju elektronskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj opravljanja storitve kraj, v katerem ima oseba, ki prejme te storitve, sedež ali stalno ali običajno prebivališče – enako kot je v sedanjem 30. členu ZDDV-1.