Občina kot podjetje

Občina Logatec v zadnjih letih dosega izreden investicijski zagon. Po dokončanju obrtne cone, zgraditvi doma za ostarele, šolske telovadnice, obnovi glavne ceste skozi mesto, pred nekaj dnevi končani prenovi bencinskega servisa, prav zdaj gradijo velik Mercatorjev nakupovalni center in končujejo priprave na gradnjo Tuševega centra. Največji zalogaj pa je že začeta gradnja nove velike obrtne cone, ki bo v prvi fazi obsegala 35 hektarjev.

Župan Janez Novak, ki opravlja to funkcijo že peto leto, je velik zagovornik hitrega razvoja občine. V politiko je prišel iz gospodarstva in v delo občinske uprave vnesel miselnost dobrega gospodarja.

Po številu gradbišč lahko sklepamo, da se Logatec med notranjskimi občinami najhitreje razvija?

Res je, ampak mislim, da je to predvsem posledica velikega zanimanja vlagateljev.

Toda občina bi jih lahko pri načrtih ovirala, kot se marsikje dogaja.

Lahko, a mi točno vemo, da je razvoj vsakega kraja povezan z razvojem gospodarstva.

Ste na občini enotni, ko gre za vprašanja, povezana z gospodarstvom, ali ima politika drugačne interese?

Z dobrim komuniciranjem med gospodarstveniki, občino in svetniki delujemo usklajeno. Odločitve občinskega sveta glede posegov v prostor in pomoči gospodarstvu so usklajena. Sprejemamo jih z veliko večino, brez veliko pregovarjanj. Akt o zazidalnem načrtu smo sprejeli s skoraj 100 odstotki glasov. Na drugih področjih nismo vedno tako složni. Ponekod politika vidi večjo možnost vplivanja in se bolj vmešava.

V kakšni meri ste izkušnje iz gospodarstva prenesli v vodenje občine?

Naša uprava deluje kot dobro malo podjetje. Nekateri so mi očitali, da so na občinski upravi zaposleni ljudje iz drugih občin. Pri tem imam čisto vest; vsak župan mora gledati široko, ne ozko. Sam želim imeti za sodelavce dobre strokovnjake in me nič ne zanima, iz katere občine prihajajo. Če jih nismo mogli dobiti tukaj, smo jih poiskali drugod. Župan ne more biti politik, ampak predvsem dober gospodar. Politiko izrablja samo za to, da lahko kandidira za župana in da si odpira vrata na ministrstvih pri pridobivanju finančnih virov in različnih soglasij.

V Logatcu v desetih letih gradite že drugo, tokrat še večjo obrtno cono. Graditi ste jo začeli, ko prva še sploh ni bila zasedena.

V delujoči obrtni coni pri Kliju je zgrajenih 23 objektov, v dobri polovici podjetniki že dobro delajo, v drugih hitijo z zaključnimi deli, da bi čim prej začeli opravljati dejavnost. Prostor v coni je že prodan, in čeprav vsi objekti še ne rabijo pravemu namenu, je cona dala več kot 300 delovnih mest. Ta cona je velika 25 hektarjev in jo nameravamo po spremembi dolgoročnega prostorskega plana še razširiti. V njej imamo tudi carinarnico, ki jo uporabljajo podjetja iz Logatca in drugih občin. Carinsko dejavnost smo poskušali razširiti še na železnico, vendar nismo dobili pravega odziva ne pri carinski upravi ne pri železnici.

Za novo obrtno cono Zapolje, ki jo pravkar urejamo, pa smo prvi korak naredili že leta 1996, ko je bilo območje s spremembo prostorskega plana rezervirano za gradnjo obrtne cone. Obrtna cona bo velika 35 hektarjev, pričakujemo, da bo v njej zaposlenih preko 300 delavcev. Ob njej imamo še 35 hektarjev rezerviranega prostora za prihodnja leta. Obe coni lahko razširimo do te mere, da se bosta v prihodnosti združili.


V obrtni coni ne vabite več samo domačih podjetnikov, kot nekoč, zdaj resno računate na vlagatelje iz Ljubljane. Do katere meje nameravate širiti Logatec?

Logatec se bo v prihodnosti zanesljivo širil. Kako hitro, pa bo odvisno od hitrosti sprejemanja prostorskih aktov in urejanja infrastrukture. Želimo, da bi število prebivalcev v desetih letih povečali s sedanjih 11.200 na 14.000. S tem bi dosegli kritično maso prebivalcev, s katero bi občina dobila boljše možnosti pri pridobivanju finančnih sredstev. Danes moramo na primer reševalno vozilo kupiti sami, ker smo po normativih premajhni, da bi nam pripadalo. Seveda bo širitev prinesla večje zahteve v šolstvu, zdravstvu, komunalni infrastrukturi, a vsakem primeru se mora Logatec širiti. Zato že zdaj mislimo na odpiranje novih delovnih mest, v katerih se bodo novi prebivalci zaposlovali.

Pa vzporedno s ponudbo poslovnih prostorov skrbite za dodatne zazidljive površine za priseljence?

Z dolgoročnim planom, ki je pripravljen, se nam odpirajo nove možnosti stanovanjske gradnje. V skladu s planom že pripravljamo dva zazidalna načrt s skupno 300 stanovanjskimi enotami. V prihodnosti lahko en načrt razširimo še za dodatnih 150 enot.