Obveznosti špediterja v zvezi s carinskimi dejanji

Vaše podjetje se ukvarja s špedicijo. Ena vaših strank vam pri naročilu organizacije prevoza njenega blaga ni predala nobene carinske dokumentacije, čeprav gre za prevoz blaga preko meje. Svoj posel ste opravili korektno in s skrbnostjo dobrega gospodarja, naročitelju ste izdali račun, ki ga je brez ugovorov plačal. Čez nekaj časa pa vam je očital, da niste opravili carinskih dejanj, za kar naj bi mu bili odškodninsko odgovorni. Ali ste kot špediter vedno dolžni urediti carinska dejanja za naročnika? 

Špediter mora vselej delovati v skladu z interesi naročitelja. Špediter se s sklenitvijo špedicijske pogodbe svojemu naročitelju zaveže, da bo za naročitelja opravil vsa potrebna dejanja v zvezi s prevozom. Naročitelj sklene špedicijsko pogodbo, ker želi strokovno pomoč v zvezi z odpravo blaga. Špediterjeva obveznost je, da naročitelju svetuje in ga opozarja na vse pomanjkljivosti njegovega ravnanja, ki jo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka opazi. Ta obveznost velja tudi v primeru, če ni izrecno dogovorjena.  

Naročitelj pogosto izroči špediterju tudi posamezne listine, ki so povezane s prevozom (fakturo, da lahko opravi carinske obveznosti; tovorni ali vozni list, ...). Špediter je v tem primeru zavezan naročitelja opozoriti tudi na morebitno pomanjkljivosti listin, ki jih kot skrben strokovnjak opazi.

 

Če se odpravlja blago čez mejo, je odprava stvari pogojena tudi s carinskimi dejanji in plačilom carine. Kadar špediter prevzame odpravo stvari čez mejo, načeloma prevzame tudi obveznosti v zvezi s carinskimi dejanji, razen če je v pogodbi določeno drugače. Obligacijski zakonik namreč določa: «Naročilo za odpravo stvari čez mejo vsebuje za špediterja obveznost, da opravi vsa potrebna carinska dejanja in plača za naročitelja carinske dajatve, če ni v pogodbi drugače določeno.«

Če med špediterjem in naročiteljem torej ni izrecno drugače dogovorjeno, je obveznost špediterja tudi ta, da uredi vsa potrebna carinska dejanja in za naročitelja plača vse potrebne carinske dajatve. Praviloma bo ta dejanja delal v svojem imenu in za račun naročitelja, lahko pa (v primeru, da ima zato izrecno pooblastilo naročitelj) tudi v njegovem imenu in za njegov račun.  

Seveda pa je potrebno poudariti, da je pri tem nujno sodelovanje naročitelja, ki mora špediterju izročiti vse potrebne listine, ki špediterju omogočijo izvedbo carinskih oz. drugih dejanj, ki jih mora izvesti.  

Na zahtevo špediterja oz. skladno s pogodbo je dolžan naročitelj dati tudi predujem za stroške, ki bodo pri špediciji nastali.  

PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)