Obveznosti in stroški iz naslova pogajanj za sklenitev pogodbe

V poslovni praksi pogosto prihaja do pogajanj med gospodarskimi družbami glede sklepanja določenih poslov. Ta pogajanja imajo vsaj dva možna rezultata:
- v določenih primerih privedejo do sklenitve pogodbe,

- v določenih primerih pa so pogajanja »neuspešna« in na njihovi osnovi do sklenitve pogodbe ne pride. 

Kakšna pa je pravna narava pogajanj in v kakšni meri lahko pogajanja privedejo do določenih pravnih posledic za stranki, ki se pogajata, pa ne skleneta pogodbe na osnovi pogajanj?  

 

Obligacijski zakonik s tem v zvezi postavlja jasna pravila:  

1. Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe niso zavezujoča. Vsaka stranka lahko ta pogajanja prekine!
2. Vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi s pripravami za sklenitev pogodbe, če med strankami ni drugačnega dogovora. Če pa pride do skupnih stroškov, le-te stranki nosita v enakih delih.

3.  Ne glede na zgoraj povedano pa je mogoče, da stranka, ki se je pogajala brez namena sklenitve pogodbe ali stranka, ki je brez utemeljenega razloga pogajanja opustila, nosi škodne posledice take odločitve. Odstop od pogajanj nasprotni stranki ne daje pravice, da iztoži pogodbo. Ima pa pravico, da zahteva povračilo škode, ki ji je nastala s tem, ko se je nasprotna stranka pogajala brez namena sklenitve pogodbe oz. če je od tega namena odstopila brez utemeljenega razloga. Seveda pa mora nasprotna stranka škodo, ki ji je s tem nastala, dokazati po splošnih pravilih odškodninskega prava (nastanek škode, vzročna zveza, protipravnost, krivda, …). 

PRAVNI VIR:

Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)