Obvezne sestavine posojilne pogodbe

Posojilojemalcu ste posodili določeno vsoto denarja, ne da bi pri tem sklenil z njim pisno pogodbo. Prav tako tudi niste sklenili nobenega dogovora o roku vrnitve posojenega denarja. Ko ste zahtevali vrnitev posojenega denarja, je posojilojemalec zatrjeval, da vam ni ničesar dolžan, saj med vama ni bilo nobene pogodbe. Ali je ste kot posojilodajalec v takšnem primeru upravičeni zahtevati vračilo posojenega denarja?  

Zakon o obligacijskih razmerjih v posebnem poglavju ureja posojilno pogodbo, pri čemer pa za njeno veljavno sklenitev ne zahteva nobene posebne oblike. Posojilna pogodba je namreč konsenzualni kontrakt in nastane s sporazumom strank o posojilu, izročitev denarja pa pomeni izpolnitev posojilodajalčeve obveznosti. 

Z izročitvijo denarnega zneska tako posojilodajalec postane upnik pogodbenega razmerja, ki ima do nasprotne stranke (posojilojemalca oziroma dolžnika) terjatev, da mu posojeni znesek v določenem času vrne. Če se stranki dogovorita, je posojilojemalec dolžan plačati tudi določene obresti. 

Posojilojemalec je denarni znesek dolžan vrniti v času, ki je določen s pogodbo oziroma kot je bilo dogovorjeno. Če rok vrnitve posojila ob sklenitvi pogodbe oziroma dogovora o posojilu ni bil dogovorjen, pa v primernem roku, vendar najkasneje v roku dveh mesecev, ko je posojilodajalec zahteval vrnitev posojila. Rok vrnitve posojila torej ni bistvena sestavina posojilne pogodbe, kar pomeni, da pogodba oziroma dogovor velja tudi v primeru, če se stranki ne dogovorita o roku vračila posojenega denarja. 

Posojilodajalec, ki posodi denar, ne da bi pri tem s posojilojemalcem sklenil pisno pogodbo, lahko zahteva vrnitev posojenega denarja, ki ga dolžnik kljub opominu ni vrnil, tudi po sodni poti. Pri tem bo sicer upnik (posojilodajalec) imel težave z dokazovanjem obstoja terjatve, ki jo je lažje dokazati, če je med strankama sklenjena pogodba v pisni obliki. Sodišče bo tako presojalo, ali so med strankama obstajale vse bistvene sestavine, ki so pogoj za obstoj terjatve ter na podlagi skrbne presoje dokazov odločilo, ali je zahtevek posojilodajalca upravičen ali ne. 

Kot je bilo že navedeno, je bistvena sestavina posojilne pogodbe konsenz (sporazum) med strankama, da bo posojilodajalec posojilojemalcu posodil določen denarni znesek. Sama pogodba in s tem obveznosti posojilojemalca, pa nastane s trenutkom izročitve denarnega zneska posojilojemalcu. 

 

PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)