Oblikovanje stečajne mase pri stečaju podjetnika posameznika

Podjetnik posameznik je zašel v finančne težave. Nad njim je uveden stečajni postopek. Iz katerega premoženja se poplačajo dolgovi podjetnika?  

Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso gre:
- vse premoženje, ki ga ima podjetnik ob začetku stečajnega postopka;
- osebno premoženje podjetnika.  

V primeru, da je podjetnik poročen oziroma živi v tako imenovani izvenzakonski skupnosti, ne smemo pozabiti, da v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih za obveznosti odgovarja tudi s svojim deležem na skupnem premoženju. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe namreč zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.  

 

Kasneje (po začetku stečajnega postopka) pridobljeno premoženje ne gre v stečajno maso, ne glede na to, na kakšni podlagi je pridobljeno. Na pozneje pridobljeno premoženje je mogoče seči le za poplačilo osebnih upnikov, ne pa tudi za poplačilo terjatev, ki izvirajo iz priglašene podjetnikove dejavnosti. Navedeno izhaja iz drugega odstavka 104. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki izrecno le za pravne osebe določa, da gre v stečajno maso tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi do konca stečajnega postopka.  

V stečajno maso po izrecni določbi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne gredo:
- predmeti za osebno rabo,
- gospodinjski predmeti,

- stvari vezane na osebnost,

- invalidski pripomočki,
- socialni prejemki,
- nerubljivi del osebnih prejemkov dolžnika.  

 

Sicer pa so omejitve ožje kakor v izvršilnem postopku, ki upošteva, da bo podjetnik tudi po opravljeni izvršbi nadaljeval dejavnost. V stečaju tako ne veljajo omejitve, ki sicer varujejo sposobnost opravljanja osnovne gospodarske dejavnosti podjetnika. 

Stečajni upravitelj bo nemudoma po imenovanju ažuriral knjigovodsko evidenco, opravil inventuro, sestavil začetno stečajno bilanco z računovodskimi izkazi, prevzel vodenje poslovne knjige in računovodskih izkazov ter kot zastopnik dolžnika prevzel vse posle, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. V nadaljevanju postopka bo stečajni upravitelj poskrbel za izterjavo terjatev dolžnika ter unovčil stvari, ki spadajo v stečajno maso. Obseg premoženja, ki spada v stečajno maso, stečajni senat lahko ugotovi tudi na podlagi zaslišanja upnikov, podjetnika, zaposlenih delavcev, davčne uprave, revizijskih in računovodskih družb, ki so delale za dolžnika, in tudi poslovnih partnerjev. 

V zvezi z ugotavljanjem premoženja, ki spada v stečajno maso, je potrebno opozoriti tudi na možnost izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika s strani upnika ali stečajnega upravitelja. Pogoje določa Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. 

 

PRAVNI VIR:
Zakon o gospodarskih družbah (UL RS 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002, 93/2002, 57/2004, 139/2004)
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (UL RS 67/93, 74/94, 8/96, 25/97, 39/97, 1/99, 52/99, 101/2001, 42/2002, 58/2003)

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (UL RS 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, 13/94, 82/94, 29/95, 26/99, 60/99, 70/2000, 64/2001, 110/2002, 42/2003, 16/2004)
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 51/98, 87/2002)