Obeti na kapitalskih trgih v letu 2004

V Sloveniji sicer zaenkrat v letu 2003 ni bilo prelomnic, po katerih bi si ta čas posebej vtisnili v spomin, v tujini je bilo tega nekoliko več. Gremo po vrsti.   

 

V znamenju prevzemov in borznega preobrata 

V Sloveniji med vlagatelji štejejo samo še prevzemne zgodbe. V letu 2002 smo bili priča prevzemom Leka, Pivovarne Union in Banke Koper, v 2003 pa le Živil, pri katerih žal medijski odziv ni bil tako odmeven, saj njihove delnice niso bile tako razširjene med prebivalstvom. V prvi polovici leta smo videli stagnacijo tečajev, kar je bila posledica pretirane rasti v letu 2002, v drugi polovici pa ponovno izredno hitro in močno rast tečajev. Tokrat so bili glavni vzrok za rast zelo visoki prilivi denarnih sredstev v vzajemne sklade in posamezne špekulacije o morebitnih novih prevzemih družb iz borzne kotacije.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

V tujini so bile razmere zelo podobne. Celo tako podobne, da so nekateri začeli razglašati, da se je slovenski trg kapitala pričel obnašati evropsko. Ko bi temu vsaj bilo tako, a zaenkrat žal še ni. V Zahodni Evropi in ZDA so trgi v začetku leta padali, predvsem zaradi grozeče recesije v teh regijah in zaradi prihajajoče vojne v Iraku. Svet je živel v negotovosti glede gospodarskih razmer, še vedno je bila v zraku grožnja, povezana s terorizmom, na čelu najmočnejše države je bil človek, ki o ekonomiji nima pojma, skratka razmere, ki borznikom ne omogočajo velikih zaslužkov. S koncem vojne so se razmere izboljšale, na trg se je vrnil optimizem, ki je bil deloma povezan tudi z boljšimi makroekonomskimi podatki v državah EU in ZDA in tečaji so začeli rasti. Rast tečajev v tujini je trajala do konca leta, kar je razlog za zadovoljstvo v finančnem sektorju v razvitem svetu.    

Kaj nam prinaša leto vstopa v EU 

2004 bo po mojem mnenju še veliko zanimivejše, kot je bilo 2003. Razlogov za tako razmišljanje je ogromno. Naj začnem v Sloveniji, na domačem trgu kapitala.  

Konec bo izolacije od drugih trgov Evropske unije. Če se Ljubljanski borzi uspe povezati v trgovalni sistem XETRA, s katerim je možno trgovati na nemških borzah, bo na našem trgu zelo pestro trgovanje z nemškimi delnicami. S slovenskimi se bo, to si upam trditi, v prihajajočem letu trgovalo veliko manj kot doslej. Njihovi tečaji so namreč dosegli ravni, pri katerih ne moremo več trditi, da so podcenjene, zato bodo za večino vlagateljev nezanimive. Po drugi strani se bo končala saga o privatizaciji in njenih pidih. Ti so se zvečine preoblikovali bodisi v redne delniške bodisi v investicijske družbe, diskonti med njihovo tržno in knjigovodsko vrednostjo niso več tako veliki kot v preteklosti, s tem pa upada tudi njihova privlačnost.  

V Sloveniji bo to leto vstopa v EU in tudi borzniki se bomo morali nekako prilagoditi novim razmeram. Zavedamo se, da bo ta prilagoditev izredno težavna, saj so razmere na zahodnih, razvitih kapitalskih trgih krute. Nekateri se poskušajo temu izogniti s preusmerjanjem na južne in jugovzhodne trge, kjer pa po mojem mnenju vsaj v letu 2004 ne bo še nič novega, torej bo treba na zaslužke tam počakati nekoliko dlje. V Sloveniji je bila dolgo časa aktualna tema povezovanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev z drugimi borzami, ki so nastale na pogorišču bivše države. Žal, kot vse kaže, epiloga še ne bomo doživeli tako kmalu, predvsem zaradi ogromnih razlik v razvitosti med posameznimi gospodarstvi držav, ter zaradi določenih načel, ki jih ne želijo spreminjati na nobeni strani. Nekateri gremo v EU, drugi pa zaenkrat ostajajo pred njenimi vrati.  

V Slovenijo prihaja konkurenca iz tujine. Novi vzajemni skladi, nove borzno posredniške družbe in morda banke, ki bodo našim domačim ponudnikom precej otežile njihovo delo.  

V Sloveniji bo torej najpomembnejša sprememba vstop v EU in s tem povezane spremembe v poslovanju domačih finančnih ustanov. Za vlagatelje se razen morda ugodnejših ponudb finančnih ustanov, prav dosti ne bo zgodilo. Če bo prišlo do prevzema katerega od podjetij v borzni kotaciji, se bo to sicer poznalo na tržnih tečajih, a premije gotovo ne bodo tolikšne, kot so bile denimo pri Leku ali pri Pivovarni Union. 

V ZDA je na vrsti ekonomija 

Na razvitih kapitalskih trgih v ZDA in v posameznih članicah EU bo po mojem mnenju to leto izredno zanimivo. Naj začnem najprej pri velikih osvajalcih z druge strani Atlantika - v ZDA.  

Predsedniške volitve - s tema besedama je povedano praktično vse. Za predsednika Georga Busha mlajšega je znano, da o ekonomiji nima ravno veliko pojma. To področje veliko bolje obvlada njegov namestnik Dick Chaney, ki je tudi član nadzornih svetov v posameznih družbah, ki so veliko pridobile s povojno obnovo Iraka. Bush in njegova administracija so si največ simpatij volivcev pridobili s tem, ko se je Amerika zapletla v vojno s terorizmom po vsem svetu. Med vojno se pač generalov ne menja in tako je tudi Bush s svojimi populističnimi nastopi pridobival na svojo stran vse večji odstotek volivcev. Ko pa se vojna konča, je običajno čas za analizo tudi na drugih področjih, ne le na vojaškem. In ekonomija je za Američane poleg vojaških tem glavno področje za pridobivanje ali izgubljanje glasov za predsednika. Ljudi sicer skrbi za svojo varnost, a ko ugotovijo, da niso več tako ogroženi, kot denimo leta 2001 po terorističnih napadih, je čas, da začnejo spet gledati na svoje blagostanje. Želijo si, da bi lahko delali v ugodnih gospodarskih razmerah, ki jih še niso doživeli, odkar njihovo državo vodi sedanji predsednik. Bush bo torej moral nekaj postoriti tudi na področju urejanja gospodarskih razmer. Njegove odobritve sredstev za vojaške operacije po vsem svetu in za zagotavljanje varnosti državljanov so ZDA porinile v najgloblji proračunski primanjkljaj, odkar pomnim. To breme se bo navsezadnje preneslo na davkoplačevalce. Vprašanje je le, ali se bo to pri njih poznalo pred predsedniškimi volitvami 2004 ali pozneje.  

Pomembna je tudi gospodarska rast. Zaenkrat kaže, da na tem področju ZDA okrevajo hitreje kot preostali svet. Vprašanje pa je, ali je to, kar nam prikazuje njihov statistični urad, dejansko res, ali pa je tudi to del manipulacije s podatki, kot so bile denimo informacije o iraškem orožju za množično uničevanje. Bush starejši je izgubil na volitvah za drugi mandat zaradi ekonomskih razmer, čeprav je pred tem zmagal v vojni z Irakom. Njegov sin v Iraku ni zmagal. Vsak dan je dlje od tega cilja. V ekonomiji tudi še ni popolnoma prepričal volivcev. Zato sem prepričan, da se bo administracija kar najbolj potrudila, da prikaže karseda rožnate razmere in si s tem pridobi naklonjenost ljudstva. To bi pomenilo rast delniških tečajev.  

Tu moramo dodati še stalno grožnjo, povezano s terorizmom. Če se bodo ameriške akcije proti islamskim državam nadaljevale, bo to skoraj gotovo prineslo določene protiukrepe, ki se bodo poznali tudi na kapitalskih trgih. Volilno leto je glede tega po mojem mnenju še bolj tvegano kot druga. Bojim se, da se lahko v prihodnjem letu vsi naši donosi podrejo v trenutku, če do česa takega dejansko pride.   

EU širjenje ne bo pretreslo 

Kaj pa v Evropi? Vstop novih članic v Evropsko unijo po mojem mnenju ne bo bistveno vplival na dogajanje na zahodnih kapitalskih trgih. Veliko več bo denimo odvisno od valutnih razmerij med evrom in dolarjem, od makroekonomskih razmer v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih članicah EU, ter seveda od dogodkov v ZDA. Trgi v Evropi in v ZDA so tako tesno prepleteni, da dogodki, ki se zgodijo v posamezni regiji, močno vplivajo tudi na trge drugod. Po eni strani je to za Evropo in njene kapitalske trge priložnost, saj lahko s predvolilnim bojem v ZDA veliko pridobi, po drugi strani pa se tako neprostovoljno vpleta v dodatno tveganje, saj bi morebitni teroristični napadi na ZDA povzročili padec delnic tudi v Evropi.  

Grožnje trgovinske vojne 

Ne smemo pa pozabiti še na eno vojno, ki ni povezana z islamskimi državami, temveč poteka neposredno med ZDA in Kitajsko, Japonsko in EU. To je trgovinska vojna, ki se bo, če se razmerje med valutami ne normalizira, še dodatno zapletla in ima lahko pomembno vlogo pri določanju smeri tečajem na kapitalskih trgih.