|
|||
Obet za lepši jutriUspešna podjetja in posamezniki, ki jih kriza ni ustavila, nam vsakdan kažejo, da sta danes in jutri lahko drugačna.Maji so pred več kot 2000 leti napovedali konec sveta in za dan katastrofe določili 21. december 2012. Če je verjeti izginuli civilizaciji, je pred nami le še leto dni. Novica je sicer največ prahu dvigala leta 2009. Morda se je zaradi krize, ki je v tistih dneh začela svoj pohod tudi pri nas, takšna vest zazdela za odtenek bolj resnična, kot bi se nam zdela v drugačnih okoliščinah.
A tudi dve leti pozneje lahko vidimo konec sveta. Ekonomskih težav nismo rešili, vse rešitve, o katerih se pogovarjamo, predvidevajo, da bomo živeli slabše, kakor smo vajeni, množice po evropskih mestih protestirajo, upor je prišel tudi v našo deželo, protestniki že mesec in pol šotorijo pred borzo, študenti so pred nekaj dnevi okupirali Filozofsko fakulteto. Ekonomski analitiki niso optimistični, napovedujejo še eno težko leto. Če gledamo tako, je konec sveta res za naslednjim ovinkom.
V poplavi apokaliptičnih težko pritegnejo pozornost dobre novice o uspešnih podjetjih, ki jim kriza ni polomila kril, o aktivnih posameznikih, ki kljub težavam iščejo in najdejo nove, dobre rešitve, se prilagajajo novim okoliščinam, se učijo iz lastnih in tujih napak, osvajajo nova znanja in izboljšujejo svoje vsakdanje delovanje ter so pripravljeni svoje znanje celo deliti z drugimi. O njih lahko vsak mesec berete v Podjetniku.
V zadnjem času velikokrat slišimo, da nam le uspešno gospodarstvo lahko pomaga iz krize. Če želimo živeti dobro, se moramo opreti na lastne moči. To dokazujejo tudi nekatera podjetja v gradbeništvu, panogi, ki je pri nas zelo prizadeta. Ta so tudi v krizi rasla zaradi dobrega poslovnega modela in inovativnosti. Tudi med državami so razlike. Medtem ko pri nas kriza terja visok davek in politiki pozivajo k stiskanju pasu, so nekatere azijske države ohranile standard in so danes pripravljene vlagati. Uspelo jim je zato, ker so poskrbele, da se napake, ki so jih konec prejšnjega stoletja pripeljale v krizo, ne bodo ponovile.
Vedno je prostor za popravo napak, za izboljšave. Ko je vse narobe, je prostora zanje pravzaprav največ, učinki pa najbolj in najhitreje vidni. Zato se je vredno potruditi in poskrbeti, da bo jutri bolj prijeten. Morda pa je konec sveta lahko tudi dober. Konec sveta, kot ga poznamo in živimo danes, v strahu, kaj bo prinesel jutri. Konec sveta si lahko predstavljamo tudi kot obet za lepši jutri.
|
|