Obdavčitev poslovodij in prokuristov

V praksi je veliko primerov, ko se pojavi dilema, kako obravnavati dohodke poslovodij in prokuristov. Pri obdavčitvi dohodkov poslovodnih organov, ki so v delovnem razmerju v družbi, je stvar dokaj jasna, precej bolj pa se zaplete pri obdavčitvi dohodkov za vodenje družbe s strani poslovodje ali prokurista, ki z družbo ni v delovnem razmerju.  

 

Pri obravnavi obdavčitve je namreč treba izhajati iz funkcije, ki jo ta oseba opravlja, in vrste pogodbe, ki je s to osebo podpisana. Pogodba o poslovodenju in pogodba o prokuri sta namreč pogodbi civilnega prava, ki ju je treba obravnavati v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), kar pomeni, da je:

·   prokurist poslovni pooblaščenec, ki ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam in ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi,
·   poslovodja pooblaščen, da vodi posle družbe, kar je tudi osnova za opredeljevanje do obdavčitve njegovih dohodkov iz tega naslova. Pri tem je pravni temelj pridobitve pooblastila za vodenje poslov družbe imenovanje na vodstveno funkcijo v družbi, kar je tudi nujen pogoj za vpis v sodni register, saj mora družba skladno z drugim odstavkom 47. člena ZGD-1 ob prijavi za vpis v register priložiti akt o ustanovitvi in akt o imenovanju poslovodstva, če to ni določeno že z aktom o ustanovitvi. 

 

Prokurist tako praviloma nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato se njegov dohodek obdavčuje skladno s prvim odstavkom 38. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, medtem ko se dohodek iz poslovodenja obdavčuje v skladu s 37. členom (ZDoh-2) kot dohodek iz delovnega razmerja, kamor se uvrščajo tudi dohodki, prejeti za vodenje družbe na podlagi pogodbe o poslovodenju, in sicer ne glede na to, ali je poslovodja dejansko tudi v delovnem razmerju ali ne. Prejemki fizične osebe za vodenje družbe se namreč obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se akontacija dohodnine izračuna, odtegne in plača po stopnji 25 odstotkov, če se izplačevalec dohodka ne šteje za glavnega delodajalca v smislu ZDoh-2. Če se izplačevalec šteje za glavnega delodajalca, pa se akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena ZDoh-2, preračunana na 1/12 leta. To velja tudi za dohodke prokurista, če prokurist vodi poslovni subjekt in opravlja funkcijo poslovodenja, vendar formalno ne zaseda poslovodstvenega položaja (npr. če v času, ko družba nima formalno imenovanega poslovodje ali ko formalno imenovani poslovodja ne opravlja funkcij, ki jih poslovodja opravlja po zakonu, te funkcije opravlja prokurist).