Obdavčenje dividend in kapitalskih dobičkov v letu 2006

V skladu z novelo Zakona o dohodnini, Zdoh-1, nerezidenti ne plačujejo davka od dobička iz kapitala pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji, samo po 13. in 14. členu tega zakona, in če vrednostni papirji ali lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža.  

Kaj je pretežni lastniški delež? 

Novela Zdoh-1, sprejeta decembra 2005, je prinesla tudi novo definicijo pretežnega lastniškega deleža. To je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima ali je imel v kateremkoli času v preteklih letih pred odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno prek povezanih oseb, vsaj 10 % deležev glasovalnih pravic ali vsaj 10 % delež v kapitalu oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe. (Torej ni več pomembno, da ima zavezanec fizična oseba lastniški delež najmanj 60 milijonov tolarjev, če kapital gospodarske družbe presega 60 milijonov tolarjev.) 

Tudi v letu 2006 velja, da je odsvojitev pretežnega deleža vselej obdavčena, ne glede na to, koliko časa je preteklo od pridobitve tega deleža. Črtan je bil tudi 5. odstavek 90. člena Zdoh, ki je določal, da je davčna osnova od dobička iz kapitala, ki je dosežen z odsvojitvijo pretežnega deleža, zmanjšana na 60 %, če je od pridobitve do odsvojitve kapitala ali njegovega dela preteklo najmanj tri leta. 

Nova definicija kapitala 

Novela zakona je spremenila definicijo kapitala. Za kapital z vidika ugotavljanja kapitalskih dobičkov in obdavčitve z dohodnino štejejo:
-        nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju;
-        vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in v drugih oblikah organiziranja;
-        investicijski kuponi.

Med vrednostne papirje se ne štejejo dolžniški vrednostni papirji (na primer obveznice). 

Iz Zdoh-1 so črtali poglavje »Dohodek iz vzajemnih skladov«, tako da se dohodki iz vzajemnih skladov z vidika dohodnine obravnavajo kot dohodki iz dobička iz kapitala.   

Katera odsvojitev kapitala je obdavčljiva? 

Obdavčljiva je vsaka odsvojitev kapitala, zlasti:
-        prodaja kapitala,
-        dajanje kapitala v dar,
-        zamenjava kapitala,
-        unovčitev investicijskega kupona investicijskega sklada,
-        izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase pri likvidaciji vzajemnega sklada,
-        izplačilo lastniškega deleža pri prenehanju gospodarske družbe, zadruge in ali druge oblike organiziranja,
-        zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge in ali druge oblike organiziranja,
-        drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi. 

Dohodnina se ne plača od dobička iz kapitala, ki ga dosežemo pri: 

1.  prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v kapitalu, ki je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. 

2.  odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem –, v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno bivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj tri leta pred odsvojitvijo.

Če je zavezanec uporabljal stanovanje ali stanovanjsko hišo v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se dohodnina od kapitalskega dobička od odsvojitve tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, ne plača. Seveda to velja le, če je stanovanje ali stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe dejavnosti. V tem primeru se »kapitalski dobiček« obdavči po kriterijih za davek iz dejavnosti. (Ta določba Zdoh-1 se uporablja pri odmeri letne dohodnine že za leto 2005.) 

3.  odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe – v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad. 

Izgubo pri odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij ne zmanjšuje davčne osnove od dobička iz kapitala.   

Druge novosti 

Pri določanju nabavne vrednosti investicijskih kuponov, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se šteje vrednost na dan 1. januar 2006. 

Če je bila delnica pooblaščene investicijske družbe pridobljena na sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, za nabavno vrednost delnic pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje primerljiva tržna cena delnic na dan 1. januar 2006. 

Pri ugotavljanju davčne osnove za dobiček od kapitala se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januar 2006, če tržne vrednosti ni, pa knjigovodska vrednost na dan 1. januar 2006. 

Negativna razlika (izguba), ki jo zavezanec doseže z odsvojitvijo kapitala praviloma zmanjšuje davčno osnovo za dobiček iz kapitala, v določenih primerih pa tudi ne. V letu 2006 izguba ne zmanjšuje davčne osnove, če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital. 

Kadar zavezanec pridobi delnico ali delež ob preoblikovanju dobička ali rezerv v delu, oblikovanem iz dobička oziroma prevrednotovalnega popravka tega dobička ali rezerv plačnika v osnovni kapital, oziroma ko se zaradi takega preoblikovanja poveča lastniški delež zavezanca, se za nabavno vrednost tako pridobljenih delnic ali pridobljenega oziroma povečanega deleža šteje nominalna vrednost delnic ali vrednost pridobljenega oziroma povečanega deleža ob preoblikovanju. 

Nabavna vrednost nepremičnin se za čas od koledarskega leta pridobitve kapitala do koledarskega leta odsvojitve kapitala uskladi s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS, če je bila odsvojitev izvršena po preteku enega leta od leta pridobitve.  

Vrednost investicij in stroškov vzdrževanja nepremičnine se za čas od koledarskega leta dokončanja investicije oziroma koledarskega leta nastanka stroškov vzdrževanja do koledarskega leta odsvojitve nepremičnine uskladi s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS, če je bila odsvojitev izvršena po preteku enega leta od leta pridobitve. 

Pri določitvi koeficienta rasti cen življenjskih potrebščin upoštevamo število mesecev posedovanja kapitala v letu pridobitve in v letu odsvojitve, odvisno od tega, ali je zavezanec kapital posedoval manj kot šest mesecev oziroma več kot šest mesecev v koledarskem letu.   

Odloženo ugotavljanje davčne obveznosti  

V določenih primerih lahko ugotavljanje davčne obveznosti pri dobičku iz kapitala odložimo. Posebnosti določa 93. člen Zdoh-1, ki je bil prav tako spremenjen. 

Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot čas pridobitve (velja od 1. 1. 2006 dalje) s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:

1.če zakonec ali otrok zavezanca pridobi kapital z obdaritvijo, se šteje datum, ko je darovalec pridobil kapital;

2.  pri zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitev pri združitvah in delitvah, se šteje datum, ko so bili zamenjani deleži pridobljeni.

Davčne stopnje

Stopnja davka od dobička iz kapitala je 20 %. To je dokončen davek.  Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala, tako da znaša po dopolnjenih:
-        petih letih imetništva kapitala: 15 %,
-        desetih letih imetništva kapitala: 10 %
-        petnajstih letih imetništva kapitala: 5 %,
-        dvajsetih ali več letih imetništva kapitala: 0 %. 

Obdavčitev dividend v letu 2005 

S 1. januarjem 2006 se je spremenil način obračunavanja dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala. Od obresti, dividend in dobička iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene na podlagi določb Zdoh-1 po stopnji 20 %. Tako obračunani davek je dokončen davek. Dohodki od obresti, dividend in dobička iz kapitala se torej ne vštevajo več v letno osnovo za obračun dohodnine kot letnega davka (progresivna lestvica obdavčitve. 

Do leta 2002 je veljalo, da če podjetje izrablja olajšave, ne sme razporejati dobička v obdobju 5 davčnih obdobij po obdobju, ko je izrabljalo olajšavo, v nasprotnem primeru bi moralo olajšave vrniti v davčno osnovo. 

Od leta 2003 do 2005 je veljalo, da podjetje v zgoraj navedenem primeru ne sme razporejati dobička v obdobju 3 davčnih obdobij po obdobju, ko je izrabljalo olajšavo. Od leta 2006 dalje ni več omejitev! Tudi če uporabimo davčne olajšave za investicije, lahko razporejamo in izplačujemo dobičke oziroma dividende.