Obdavčenje daril

Delodajalci ob različnih priložnostih dajete darila svojim delavcem. Ali mora delavec ob napovedi dohodnine vrednost darila všteti k svoji plači oziroma ali so tudi tovrstna darila obdavčena? 

Zakon o davkih občanov določa, da je zavezanec za davek na darila vsaka oseba, ki v Sloveniji dobi v dar premoženje. Določa tudi kaj je obdavčljivo premoženje, kako je obdavčeno z davkom na darila in katere so izjeme oz. kje je prag vrednosti za oprostitev plačila davka. Vendar pa Zakon o davku občanov ni edini, ki določa, kako so obdavčena darila. Poleg njega je potrebno upoštevati še Zakon o dohodnini. 

Pri določanju višine in načina odmere davka na darila, je potrebno razločevati tri različne možne situacije: 

1. Fizična oseba dobi darilo od fizične osebe
- fizična oseba dobi darilo od druge fizične osebe - obdavčitev se upošteva v skladu z Zakonom o davku občanov;
- darila fizični osebi, ki jih prejme od delodajalca, ki pa ni njen delodajalec - ta darila po Zakonu o dohodnini niso obdavčljivi dohodek;
- darila, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti in se štejejo kot prihodek, kar konkretno pomeni, da so obdavčena. 

2. Darila, ki jih delavec prejme od delodajalca
- Tovrstna darila se štejejo med osebne prejemke (le-ti se delijo na dohodke iz delovnega razmerja in na dohodke iz drugega pogodbenega odvisnega razmerja). Vsa darila v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali prihodnjemu delavcu ali njegovim družinskim članom, se štejejo kot obdavčljiva boniteta in se za obdavčitev prištejejo k plači, če gre za delovno razmerje oz. za drugo odvisno razmerje.
- Pri tem velja izjema: kot boniteta delavca se ne štejejo darila v decembru, dano otrokom do 15 let pod pogojem, da darilo ni vredno več kot 10.000 tolarjev. Kot neobdavčljiva darila se štejejo tudi tista, ki se ne zagotavljajo redno ali pogosto in če njihova vrednost ne presega 3.000 tolarjev. 

3. Druga darila
Zakon o dohodnini kot druge obdavčljive dohodke na splošno opredeljuje:

- vse kar ni neobdavčljivo in
- vse kar ni obdavčeno v okviru katere od drugih skupin dohodkov.
V skupini drugih obdavčljivih dohodkov med drugim primeroma navaja tudi darila. 

 

Pri vprašanju poslovnega darila velja, da le-to ni obdavčeno, če njegova vrednost ne presega 5.000 tolarjev oziroma če vrednost več daril v istem letu s strani istega darovalca ne presega 10.000 tolarjev. Pri dajanju poslovnih daril je tako pomembno, da ne presegajo omenjenega praga, saj bodo v nasprotnem primeru imela nasproten učinek od želenega. 

PRAVNI VIR:
Zakon o davkih občanov (UL RS 17/91, 8/91, 10/91, 14/92, 7/93, 13/93, 66/93, 12/94, 1/95, 77/95, 18/96, 77/96, 80/97, 86/98, 91/98, 28/99, 110/99, 116/2000)
Zakon o dohodnini (UL RS 54/2004, 56/2004, 62/2004, 63/2004, 80/2004, 139/2004)