Obarvajte poslovne prostore

Vendar z izrazom beljenje opredelimo tudi vse druge barvne posege v obodne ploskve prostora. Barve so povsod okoli nas. Zelena modrina Soče. Zabojčki sočnega rdečega paradižnika na tržnici. Polja veselo rumenih sončnic. Živobarvne fasade obmorskega mesta. Vsekakor predstavljajo barve enega od pomembnih dražljajev, ki vpliva tako na dojemanje okolice kakor na počutje in z njim povezane odzive vsakega posameznika.  

Čeprav smo pri izbiri barv za dom že zelo pogumni, se v pisarnah bolj ali manj še vedno držimo preverjenih bledih tonov (pisarna 1). Bela je še vedno najbolj varna barva, nepogrešljiva predvsem tam, kjer primanjkuje svetlobe. Prostor poveča in ga predstavi kot čistega, a hkrati pusti tudi vtis sterilnega, neprivlačnega in strogega. Kako se torej izognemo dolgočasni beli in izberemo pravo barvo?  

Ni vsaka barva primerna za vsak prostor in vsako vrsto dela, kakor tudi nimajo barve enakega pomena v vseh kulturah. Če je rdeča pri nas barva strasti, jeze in svarila, jo na vzhodu povezujejo z blagostanjem in srečo in vanjo oblačijo neveste. Poleg tega določene barve povezujemo tudi s podnebjem in geografsko lego: sveže modre, bele in rumene tone s Skandinavijo, tople zemeljske, rdeče, oranžne in rožnate pa z južnimi kraji.  

Umirjena osnova z živahnimi poudarki 

 

V poslovnem svetu velja nekaj pravil, ki temeljijo predvsem na psiholoških in fizioloških učinkih barv. Ne glede na namembnost velja pravilo, da svetle in hladne barve, kot sta modra in zelena, prostor optično povečajo, tople, na primer rumena, oranžna in rdeča ter temne pa pomanjšajo. Sploh pri velikih proizvodnih halah ali v skupinskih pisarnah ob uporabi močnejših barv na obodnih stenah dobimo občutek, da je strop strašno nizek. To popravimo tako, da zanj izberemo belo ali drugo svetlo barvo, s temnejšimi barvami pa strop na videz znižamo. Podoben trik uporabimo tudi pri razvlečenih prostorih in koridorjih: končni steni obarvamo toplo in temneje, za vzdolžni steni, strop in tla pa uporabimo svetlejše materiale. Na velikih obodnih površinah se izogibamo drobnim vzorcem, na manjših ploskvah pa velikim, kar velja za stene, tla in strop. 

V dejavnostih s poudarkom na resnem intelektualnem delu naj bi prevladovale umirjene modre in zelene barve. Vendar lahko te v preveliki količini zamorijo in uspavajo zaposlene, kar lahko preprečimo z uporabo poudarkov v živahnih rdečih, rumenih ali celo oranžnih odtenkih. Vsekakor tudi pri barvah velja: manj je več (pisarna 2). Za osnovo zato raje izberemo nevtralne barve: bodisi hladnejše sive bodisi toplejše kremno-rjavkaste, nadgrajene z močnejšimi toni glede na učinek, ki ga želimo doseči. Če so prostori odprti proti jugu, si lahko privoščimo hladnejše barve, tiste na severni strani pa ogrejemo s toplimi.