O čem moram razmišljati?

Naslovno vprašanje je več kot na mestu. Najbrž večina podjetnikov nenehno razmišlja o podjetju oziroma se razmišljanja o podjetju ne more otresti, čeprav bi bilo z zdravstvenega in še kakšnega stališča to najbrž pametno. Podjetnik podjetje izenači s svojim otrokom in včasih ga postavi še pred resnične osebe. Kaj delati, kako prodajati, kako se rešiti dolgov, kako se razvijati, koga zaposliti, kako delavce plačati, kako narediti najboljšo davčno osnovo, kako se rešiti iz krize …? Vprašanj in razlogov za razmišljanje ne zmanjka. Vprašanj je lahko naenkrat preveč in takšno razmišljanje je nesistematično, zapleteno in največkrat ne rodi pravih sadov. Dobro bi bilo narediti načrt, nekakšen »urnik« razmišljanja.

 

 

Vsak dan je treba razmišljati o trenutnem delu in reševati operativne probleme v proizvodnji, nabavi, prodaji, organizaciji dela, odnosih …

 

S finančnega stališča je treba vsak dan razmišljati predvsem o prejemkih in izdatkih ali bolje o izdatkih in prejemkih – in seveda o stanju naših denarnih sredstev. O tem je treba pravzaprav razmišljati vsak dan za naprej, za jutri, pojutrišnjem in tudi bolj dolgoročno. Koliko obveznosti bo zapadlo v plačilo in koliko denarnih sredstev se bo nateklo na račun? Če postaja jasno, da potrebe niso usklajene z možnostmi, je treba nemudoma ukrepati – pospešeno izterjevati, se dogovarjati z upniki o podaljšanju plačilnih rokov, pričeti postopke za pridobitev posojila, razmišljati o možnostih pospešene prodaje izdelkov (razprodaje), prodaje poslovno nepotrebnega premoženja … Takšno razmišljanje je vsakodnevna naloga podjetnika. Četudi je trenutna likvidnost v redu, se lahko stvari hitro poslabšajo. Pri tem včasih štejejo ure in celo minute, ne samo dnevi!