O letnih dopustih po dopustih

Naj uvodoma poudarim, da je na podlagi Zakona o delovnih razmerjih treba ločiti pravico do pridobitve celotnega letnega dopusta in pravico do izrabe letnega dopusta. 

Po zakonu delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče najmanj šest mesecev nepretrganega delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. 

Potem pa zakon v 162. členu pravi takole:  
»Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta;
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta;
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.«  

 

Neposrednega odgovora na vprašanje, koliko letnega dopusta ima delavec pravico izrabiti, če je pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, pri delodajalcu pa je zaposlen manj kot eno leto, torej zakon ne daje. Zaradi navedenega smo pri iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje povprašali pravno službo Mednarodne organizacije dela, v okviru katere države članice sprejemajo mednarodne konvencije s področja delovnih razmerij in jih nato z ratifikacijo ali z neposrednim vnosom vpeljejo v nacionalno zakonodajo. 

Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu 

Ta konvencija določa, da ima vsakdo pravico do plačanega letnega dopusta v minimalnem trajanju. Kdor ima v posameznem letu krajšo delovno dobo, kot je potrebna, da pridobi pravico do polnega dopusta, mora imeti za to leto pravico do plačanega dopusta sorazmerno z dolžino delovne dobe v omenjenem letu. Zaposlena oseba, ki dopolni minimalno delovno dobo za pridobitev pravice do plačanega letnega dopusta, dobi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi plačani dopust, sorazmerno z dolžino delovne dobe, za katero ni dobila takšnega dopusta ali nadomestila ali protivrednosti v obliki kredita za letni dopust. 

Iz navedenega je tako razumeti, da delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen manj kot eno leto, pripada sorazmerni del letnega dopusta, namesto katerega pa lahko, če ga ne izkoristi, od delodajalca zahteva nadomestilo. Tudi po Zakonu o delovnih razmerjih se delavec in delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja lahko dogovorita za odškodnino za neizkoriščeni letni dopust. 

Irska, Češka, Madžarska in Nemčija 

To problematiko smo preverili tudi pri kolegih na Irskem, Češkem, Madžarskem in v Nemčiji. Vse navedene države so ratificirale Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu. Odgovori na zastavljeno vprašanje so bili bolj ali manj enaki, z majhnimi odstopanji.  

V vseh navedenih državah, z izjemo Češke, se pravica do letnega dopusta pridobi po določenem obdobju dela pri delodajalcu, pravica do izrabe letnega dopusta pa je sorazmerna času, prebitem na delu. Obdobje dela, ki ga mora delavec izpolniti pri določenem delodajalcu, da pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, je stvar kolektivne pogodbe ali dogovora med delavcem in delodajalcem in ne sme biti daljše od šestih mesecev.  

Če zaposlitev traja manj kot eno leto, delavec pa ni izrabil pripadajočega mu dela letnega dopusta, mu je delodajalec dolžan izplačati odškodnino za neizrabljeni letni dopust.  

In nasprotno. Če je delavec, ki je bil zaposlen manj kot eno leto, izrabil več kot sorazmerni del pripadajočega mu letnega dopusta, je delodajalec upravičen, da mu avtomatično od plače trga odškodnino za preveč izrabljeni letni dopust. Če pa to ni možno, ima od delavca pravico zahtevati plačilo odškodnine za preveč izrabljeni letni dopust. Zgolj na Irskem pa mora biti ta možnost vnaprej predvidena s pogodbo o zaposlitvi. 

Na Češkem delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta po preteku 60 dni nepretrganega dela. Če zaposlitev traja manj kot 60 dni, ima delavec po zakonu pravico zgolj do sorazmernega dela letnega dopusta. Če pa delavec dela več kot 60 dni in manj kot eno leto, pa je število dni izrabe letnega dopusta predmet dogovora med delavcem in delodajalcem. Navedeno v praksi pomeni, da delodajalci v pogodbo o zaposlitvi običajno dajo klavzulo o pravici do sorazmerne izrabe letnega dopusta.  Naj še navedem, da je v vseh navedenih državah, z izjemo Češke, prepovedano plačevati odškodnino za neizrabljeni letni dopust, razen v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Na Češkem je izplačilo odškodnine za neizrabljeni letni dopust dovoljeno tudi, če delavec ni mogel izkoristiti pripadajočega mu letnega dopusta po krivdi delodajalca. 

Kaj o tem menimo v Združenju delodajalcev Slovenije? 

Kot sem že navedla, Zakon o delovnih razmerjih glede tega vprašanja ne daje eksplicitnega odgovora. Zaradi tega si je treba pomagati z Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu, na podlagi katere lahko sklenemo, da ima delavec, ki dela dlje kot pol leta in manj kot eno leto, pravico izrabiti le sorazmerni del letnega dopusta. Takšnega stališča so bili tudi v Inšpektoratu za delo, pri čemer so se sklicevali na načelo pravičnosti. Ker so tudi sindikati takšnega mnenja kot mi, lahko sklenemo, da zgoraj navedeno tolmačenje v praksi ne bi več smelo ustvarjati težav.