O grozdih in mrežah iz prve roke

 

»Država se je v letu 2004 do projekta mrež zelo neresno obnašala. Po velikih besedah in obljubah v letu 2003, ko nam je bilo zaupano pisanje vizije razvoja mrež, smo v letu 2004 namesto pričakovanega razpisa, ki bi za obdobje štirih let pokrival udejanjenje zapisane vizije, ugledali 'birokratski razpis' za dobo enega leta s simboličnimi sredstvi, skratka norčevanje iz dela 14 članov. Ker je bilo naše podjetje nosilec tega 'propadlega' projekta, je bilo korektno, da od vodenja mreže odstopimo; kasneje smo iz mreže tudi izstopili. Kot potekajo stvari, ni nastanka spin-off podjetij in ni bolj usmerjenega raziskovanja na inštitutih«.

---

 

»Na tem področju se razmeroma malo dogaja. Občutek je, da je obdobje 'brezsmerja', ko je pretekla vladna politika izzvenela, nove politike pa še ni. Gotovo je to povezano s problemi oblikovanja nove politike tehnološkega razvoja države. Obdobje zato zaznamuje precejšen konceptualni kaos, ko se dosti energije troši za dnevne ali modne nalepke, pri čemer so koncepti v ozadju in se strateški cilji pozabljajo ali se meglijo. Ni resne podpore mreži, mi se pa vključujemo v projekte strukturnih skladov pri MG, vendar se dogaja izjemna birokratizacija, ki grozi, da bodo ti projekti razvojno in poslovno neuspešni.«

---

 

«Mreža je postala pravi razvojni klub« 

Dr. Janez Bešter, predsednik projektnega sveta Tehnološke mreže za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (ICT):

»Mreža uspešno deluje že tretje leto, zdaj šteje 45 članov, med katerimi najdete podjetja, fakultete in institute. Prelomna točka je bila julija 2005. Čeprav država ni dala  signalov v smeri povezovanja, smo se povezali, sprejeli statut in uvedli članarino. Praktično vsi člani so to tudi plačali.

Mreža deluje tudi na mednarodni ravni, kjer sodelujejo tudi v EU-programih in z drugimi mrežami. V treh letih se lahko pohvalimo s celo vrsto uspešno zastavljenih projektov, kot so projekt Sintezio (www.sintesio.org - to je laboratorij Evropskega inštituta za telekomunikacije, ki deluje na Bledu), projekt satelitskega cestninjenja, projekt multimedijskega vozlišča, projekt elektronskih števcev, brezžična omrežja, inteligentni in varni dom, Center odličnosti ICT, (mehanizem EU za povezovanje raziskovalnih skupin ob podpori podjetij).

V zadnjem letu smo se vključili tudi v projekt tehnoloških platform, v Sloveniji v na ravni EU.

---

 

 

»Lesarski grozd je lani, čeprav za delovanje grozda nismo dobili nobenih subvencij, še vedno rasel, saj se nam je pridružilo še 5 novih članov. Sicer pa nadaljujemo aktivno delovanje in doslej  nam je uspelo izpeljati že več kot 50 projektov in 300 srečanj. Napisali pa smo tudi že 30 vlog na slovenske razpise za skupine podjetij in bili pri tem uspešni v več kot 80 % ter 20 vlog na mednarodne razpise. Zadnje čase sodelujemo predvsem v projektih za 6. okvirni program, Interreg, Eureka, Leonardo da Vinci ... in v tej smeri bomo nadaljevali tudi letos. Od države pričakujemo predvsem to, da bo podobno kot EU objavljala tudi razpise za skupine podjetij v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in da bo grozdom omogočila enake možnosti sodelovanja kot drugim ustanovam inovacijskega okolja.«

 

»Grozd obstaja štiri leta. V tem času se je z 12 članov povečal na 54. Vizija grozda je postati razvojno intenzivna in zanesljiva mreža dobaviteljev za globalne proizvajalce vozil na izbranih segmentih z izdelki višje stopnje sestavljenosti in dodane vrednosti. S povezovanjem s tujimi avtomobilskimi dobaviteljskimi in komplementarnimi grozdi in združenji pospešuje tudi mednarodne razvojne in proizvodne kooperacije svojih članov.  

 

V ACS-ju poteka vrsta projektov. Najpomembnejši je skupni razvojni projekt PTC (Policentrični tehnološki center kot inovativni sistem slovenske avtomobilske industrije). Sodelujemo v kar nekaj mednarodnih projektih s področja čezmejnega mreženja, optimiranja logističnih poti med člani ACS in informatike, ki so sofinancirani prek 6. okvirnega programa in programa skupnosti Interreg 3C – West in Interreg 3B – CADSES. Med temi projekti bi izpostavil predvsem projekte NEAC (mreža evropskih avtomobilskih kompetenc), TCAS (čezmejno mreženje v avtomobilskem sektorju), CORELOG (pilotni projekt optimiranja logističnih poti med člani ACS) ter projekt »Razvoj dobaviteljev ACS v JV Evropi«.  

 

GIZ ACS je tudi eden od pobudnikov tehnološke platforme za vozila, ceste in promet, ki deluje po vzoru sorodne evropske tehnološke platforme ERTRAC. Doslej se je aktivno vključilo v delo 32 deležnikov, industrijskih podjetij, raziskovalno-razvojnih institucij in podpornih organizacij.

---

 

»Z naprednimi materiali v Evropo«  

Janez Navodnik, Grozd Plasttehnika in Tehnološka platforma NaMaT: 

 

Ko se je iztekla državna pomoč pri oblikovanju grozdov, smo začeli izvajati le tiste projekte, ki so jih podjetja financirala sama. Jedro desetih najaktivnejših podjetij je okrepilo delo na Tehnološkem centru in pripravah za ustanovitev Visoke šole za polimerne tehnologije. S temi podjetji smo vključeni tudi v nekaj evropskih projektov. Med prvimi v Sloveniji smo po evropskem zgledu ustanovili tehnološko platformo »Napredni materiali«. Na novo so se vključila tudi podjetja in institucije zunaj polimerstva, ki pa jih zanima, ali že aktivno delajo na naprednih materialih, ki bodo zaznamovali prihodnost. 

Posebne težave, pa tudi viden uspeh smo imeli pri vključevanju v EuMaT, ki je bila sprva platforma brez polimerov, ki so med naprednimi materiali zanesljivo najobsežnejši. S pomočjo mreže grozdov iz te panoge, kasneje tudi združenj in Evropske komisije smo dvignili precej prahu in Razvojna agenda se je povsem spremenila, z veliko težo polimerov in kompozitov. 

 

Naš projekt s strateško agendo in akcijskim planom je napisan in usklajen, tako med seboj kot tudi z evropsko platformo. Prepričani pa smo, da bodo potrebne pomembne dopolnitve in mnogo vloženega dela, da pridemo do pravih prioritet in projektov.

Zofija Mazej Kukovič, direktorica podjetja Esotech in Slovenskega ekološkega grozda:

»Naš grozd že ima konkretne učinke, ki se vidijo na naših razvojnih projektih in na internacionalizaciji grozda in podjetij v njem (zlasti bi poudarila naš prodor na Kitajsko, pa v srednjo in Vzhodno Evropo). Na teh dosežkih bomo temeljili tudi pri bodočih razpisih.

 

To obliko smo zdaj že nadgradili kot eni glavnih pobudnikov tehnološke platforme za vode, katere nosilec je Jožef Stefan. Nadaljevali in povezovali se bodo tudi preko te oblike.«

»Grozd se je reorganiziral in deluje naprej« 

Hilda Tovšak, direktorica Vegrada in Slovenskega Gradbenega grozda:   

»Gradbeni grozd je pristopil tudi k evropski gradbeni tehnološki platformi, iz tega se je rodila nacionalna platforma v okviru Slovenije. V platformah je dobro sodelovati, ker lahko vplivaš na to, kam bo razvoj šel v prihodnje.«