Novosti v javnem naročanju

V Uradnem listu RS št. 18/2011 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na svoji seji 4. marca 2011. Zakon začne veljati 30. 3. 2011. Po mnenju zakonodajalca je cilj sprememb zakona o javnem naročanju doseči, da se onemogoči obitje zakona v zvezi z neposrednimi plačili podizvajalcem in zagotovi večja plačilna disciplina na področju javnih naročil, prav tako pa tudi, da se odpravijo  druge pomanjkljivosti, ki so se pokazale skozi prakso.

 

 

Z zakonom se spreminja definicija podizvajalca v postopkih javnega naročanja, na podlagi katere ne bo več mogoče izigravati določb zakona o obveznih neposrednih plačilih podizvajalcem. Glede na to, da so na podlagi zakona neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev, so ponudniki kot podizvajalce prijavljali svoja hčerinska podjetja oziroma podjetja, s katerimi so kapitalsko povezani, podizvajalci, ki so dejansko izvajali javno naročilo, pa so bili posledično izključeni iz neposrednih plačil. Doslej se je namreč za podizvajalca štel gospodarski subjekt ali posameznik, ki je za izbranega ponudnika dobavljal blago ali izvajal storitev, neposredno povezano s predmetom naročila.

 

V skladu z novelo zakona o javnem naročanju se za podizvajalca tako ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:

– se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;

– mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice, povezane s predmetom javnega naročanja.

 

Za povezane družbe v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:

- ima ena družba v drugi večinski delež;

- je ena družba odvisna od druge;

- so koncernske družbe;

- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi (vzajemno kapitalsko udeležene družbe so kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot četrtina deležev druge družbe), ali

- so povezane s podjetniškimi pogodbami (npr. pogodba, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi; pogodbe o obvladovanju ali prenosu dobička).