Novosti pri varnosti in zdravju pri delu

Osnovni nameni in cilji novega zakona o varnosti in zdravju pri delu so:
-   opredelitev evropskih pravnih podlag glede zagotavljanja varnosti in zdravja v zvezi z delom,

-   zmanjšanje nepotrebnega oz. odvečnega administriranja,
-   racionalizacija finančnih stroškov,

-   načrtovanje skupnih aktivnosti in zagotavljanje finančnih sredstev,

-   zagotovitev predhodnega varstva,

-   natančnejša dorečenost nekaterih predpisanih zahtev in ukrepov (predvsem glede malih delodajalcev),
-   zagotovitev višjega nivoja zdravja v zvezi z delom,
-   posebna obravnava samozaposlenih,
-   obravnava nekaterih do sedaj v zakonu še neopredeljenih tveganj,
-   opredelitev zakonskih podlag za obravnavo osebnih podatkov v zvezi s prijavami nezgod pri delu,

-   povečanje učinkovitosti zakona.

 

V skladu z novim zakonom lahko mali delodajalci z manj zahtevnimi delovnimi procesi sami prevzamejo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja, tako da za to izpolnijo predpisane pogoje glede strokovnosti. Vodenje evidenc s področja varnosti in zdravja pri delu v novem zakonu ni več predpisano, je pa predpisana hramba te dokumentacije.

 

Novost so implementacija promocije zdravja na delovnem mestu in določila, ki se nanašajo na psihosocialne dejavnike. Promocija zdravja tako prvič postaja obveznost delodajalca, cilj pa so skupna prizadevanja delodajalcev in delavcev za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Eden najpomembnejših vidikov uspešnega izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu je stalna zavezanost vseh pripadajočih strani.

 

Delodajalec bo moral sprejeti ukrepe, na osnovi katerih bo povečal medsebojno komunikacijo na ravni delavec – delodajalec, na novo opredelil odnose v hierarhiji, jasno postavil hierarhijo delegiranja nalog ter izboljšal vodenje in organizacijo dela. Podjetniki bodo morali obravnavati nekatere nove nevarnosti in z njimi povezana tveganja, ki v zakonu še niso bila eksplicitno navedena. To sta možno nasilje tretjih oseb na delovnem mestu ter nasilje, trpinčenje in nadlegovanje zaposlenih. V prvem primeru gre predvsem za fizično nasilje, v drugem primeru pa predvsem za psihično nasilje in posledično za psihosocialna tveganja. V zvezi z mogočim fizičnim nasiljem mora delodajalec v dejavnostih, kjer ta možnost obstaja, to ustrezno obravnavati v izjavi o varnosti in pripadajoči oceni tveganja ter opredeliti vse potrebne zahteve in ukrepe, da se tveganja zaradi teh nevarnosti odpravijo ali vsaj ustrezno zmanjšajo. Sprejeti mora tudi ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Z novim zakonom je Inšpektorat za delo dobil pravno podlago za zbiranje, obdelavo in posredovanje osebnih podatkov, ki so v evidencah o prijavah nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom. Inšpektorat lahko evidence upravlja, na njihovi podlagi spremlja, raziskuje in analizira vzroke nezgod pri delu s smrtnim izidom, nezgod, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dneve, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni ter načrtuje politiko preprečevanja nezgod in bolezni. Evidence lahko uporablja tudi v statistične namene.

 

Za te namene ima inšpektorat pravico zahtevati podatke, ki jih ni pridobil s prijavo delodajalca in se nanašajo na vrsto poškodbe, vrsto bolezni ter vrsto in trajanje odsotnosti z dela, tudi od upravljavcev zbirk podatkov zdravstvenega varstva.