Novosti pri obdavčenosti družb v letih 2005 in 2006

Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-1), ki jih je Državni zbor Republike Slovenije sprejel pred približno enim mesecem, prinašajo kar nekaj pomembnih novosti. Nekatere izmed sprememb so pretežno »uredniške« narave (popravljajo nekatere napake v prejšnjem besedilu zakona), druge pa imajo bolj vsebinski značaj (davčno osnovo oziroma obračunavanje davčne obveznosti vsebinsko urejajo drugače oziroma popolnoma na novo).  

Med manj pomembne vsebinske spremembe spada sprememba števila let, v katerih davčni zavezanec ne sme spremeniti svojega davčnega obdobja (od leta 2005 dalje se lahko razlikuje od koledarskega leta), in sicer s sedem na pet let. Davčni zavezanci, katerih davčno obdobje se razlikuje od koledarskega leta (ponavadi so to družbe, ki so del mednarodnih družb), davčnega obdobja ponavadi ne spreminjajo ravno pogosto, tako da se lahko upravičeno sprašujemo o smiselnosti kakršnekoli časovne omejitve. 

Vsebinska sprememba je tudi podaljšanje obdobja, v katerem lahko davčni zavezanec zmanjšuje svojo davčno osnovo na račun preteklih davčnih izgub, s pet na sedem let. Določba velja tudi za davčne izgube, nastale v letu 2000 in kasneje (davčne izgube iz leta 2000 se bodo tako še zadnjič lahko »pokrivale« v letu 2007). 

Dolgoročne rezervacije  

Naslednja pomembnejša vsebinska sprememba je drugačna davčna obravnava dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov za prejete državne podpore za nakup osnovnih sredstev in za druge določene stroške v letu 2005. V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi se namreč omenjene prejete podpore obravnavajo kot dolgoročno odloženi prihodki, s katerimi se v posameznih letih uporabe kupljenih osnovnih sredstev »pokriva« obračunana amortizacija. Dolgoročno odloženi prihodki pa so del dolgoročnih rezervacij, katerih oblikovanje se v skladu s posebno določbo ZDDPO-1 od 1. 1. 2005 ne prizna več pri ugotavljanju davčne osnove (odloženi prihodki so v celoti obdavčeni že v letu oblikovanja dolgoročnih rezervacij). Spremenjena določba ZDDPO-1 tako določa, da oblikovane dolgoročne rezervacije iz tega naslova v letu 2005 ne povečujejo davčne osnove. Ker omenjena določba velja le za dolgoročne rezervacije (oziroma dolgoročno odložene prihodke), oblikovane v letu 2005, lahko samo ugibamo, ali bodo morali davčni zavezanci za državne podpore, prejete v letu 2006, obračunati in plačati davek od dobička od celotnega zneska že v letu prejema podpor.   

Obračunavanje amortizacije 

Spremembe prinašajo kar nekaj novosti tudi na področju obračunavanja amortizacije. Bolj »uredniške« narave je črtanje dveh omejitev glede davčnega priznavanja odhodkov amortizacije, ko so opredmetena osnovna sredstva priskrbljena od nerezidentov oziroma od povezanih oseb, ki so hkrati tudi nerezidenti. Logično je, da zakon ne more razlikovati med nabavami sredstev od rezidentov oziroma nerezidentov, sicer bi bile določbe v nasprotju s splošnim pravnim redom EU-ja, ki prepoveduje zapostavljanje. Tako se bodo davčnim zavezancem že za leto 2005 priznali davčni odhodki iz naslova amortizacije teh sredstev, ki so bila priskrbljena od nerezidentov (ne glede na to, ali so priskrbljena od povezanih oseb ali ne) na enak način, kot če bi bila priskrbljena v Sloveniji. 

Vsebinska sprememba, povezana s stroški amortizacije, pa je v tem, da bodo davčni zavezanci po novem (od 1. 1. 2006 dalje) lahko svoja sredstva amortizirali različno za poslovne in različno za davčne namene. V skladu z zdajšnjimi določbami ZDDPO-1 je namreč presežek amortizacije, ki v davčnem obračunu ni priznan (davčni zavezanec amortizira sredstva po stopnjah, ki presegajo največje davčne stopnje v skladu z ZDDPO-1), za vedno »izgubljen«. Večina tujih davčnih zakonodaj pa dopušča, da je določena doba koristnosti nekega sredstva enaka na primer štirim letom, v davčnem obračunu pa se strošek amortizacije obračunava v, na primer, osmih letih (tipičen primer so osebni avtomobili, za katere je največja davčno priznana stopnja amortizacije v skladu z ZDDPO-1 enaka 12,5 odstotka). Na novo dodana določba tako določa, da se pri prodaji (ali drugačni odtujitvi) sredstva pred dokončno obračunano amortizacijo odhodki upoštevajo tako, da ne pride do njihovega neupoštevanja. Žal pa ta določba še ne velja za davčni obračun v letu 2005. 

Davčne olajšave 

Čeprav je bil namen omenjenih sprememb tudi poenostavitev nekaterih določb glede obračunavanja davka, pa tega zagotovo ne moremo trditi za davčne olajšave. Najprej lahko ugotovimo, da za leto 2005 še vedno velja prehodni sistem davčnih olajšav, po katerem lahko davčni zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove za 20 odstotkov investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (vključno z nepremičninami) in neopredmetena dolgoročna sredstva ter dodatno znižanje prav tako v višini 20 odstotkov investiranega zneska v opremo (razen pohištva in pisarniške opreme) in neopredmetena dolgoročna sredstva. To pomeni, da za leto 2005 davčna olajšava v nekaterih primerih še vedno znaša 40 odstotkov investiranega zneska (na primer v opremo), v nekaterih pa samo 20 odstotkov investiranega zneska (na primer v nepremičnine). Dodatno pa lahko davčni zavezanci tudi že za leto 2005 izkoristijo davčno olajšavo v višini 10 odstotkov investiranega zneska v opremo za raziskave in razvoj (katera natančno je ta oprema, določa poseben pravilnik, ki pa prav tako ni preveč natančen). 

Davčni zavezanec se lahko v letu 2005 odloči tudi drugače in izkoristi davčno olajšavo v višini 10 odstotkov investiranega zneska v opremo ter dodatnih 10 odstotkov investiranega zneska v opremo za raziskave in razvoj (tovrstno opremo dodatno opisuje poseben pravilnik). Na prvi pogled sicer ni smiselno, da bi davčni zavezanec za leto 2005 izbral ta način uporabe davčnih olajšav, vendar pa je mogoče to davčno olajšavo prenašati tudi v naslednjih pet davčnih obdobij (če je davčni zavezanec zaradi prenizke davčne osnove ne more v celoti izkoristiti v letu 2005), kar za davčno olajšavo, opisano v prejšnjem odstavku, ne velja. 

V letu 2006 bo sistem investicijskih davčnih olajšav nekoliko drugačen. Zavezanci bodo lahko uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 20 odstotkov investiranega zneska v opremo (razen v pohištvo in pisarniško opremo) in neopredmetena dolgoročna sredstva. Pri vlaganjih v raziskave in razvoj bo davčna olajšava prav tako enaka 20 odstotkom investiranega zneska (zakon ne uporablja več besed »dodatno zmanjšanje davčne osnove«, iz česar sklepamo, da se omenjeni olajšavi med sabo izključujeta), v določenih primerih pa 30 oziroma 40 odstotkov investiranega zneska (ko ima davčni zavezanec sedež in tudi opravlja dejavnost na področjih Slovenije, ki so manj razvita). Katera so tista področja Slovenije, za katera se predpostavlja, da so manj razvita, bo določila vlada Republike Slovenije s posebno uredbo. ZDDPO-1 sicer predvideva enak sistem davčnih olajšav tudi še za leto 2007, vendar obstaja večja verjetnost, da se bo takrat zakon ponovno v celoti spremenil. V povezavi s omenjenimi olajšavami je pomembno tudi, da s 1. 1. 2005 preneha veljati Pravilnik o določitvi opreme za raziskave in razvoj za uveljavljanje dodatnega zmanjšanja davčne osnove v višini 10 odstotkov investiranega zneska v to opremo. 

Pomembna vsebinska novost, povezana z davčnimi olajšavami, pa je tudi, da ne obstaja več omejitev glede izplačila dobička davčnega obdobja, za katero je davčni zavezanec izkoriščal investicijsko davčno olajšavo. Davčni zavezanec namreč ni smel razporejati dobička za udeležbo v dobičku pred potekom treh let od leta, v katerem je koristil davčno olajšavo. V nasprotnem primeru je moral namreč v letu razporejanja dobička povečati davčno osnovo za znesek izkoriščene davčne olajšave. Omenjena določba preneha veljati s 1. 1. 2006 in se torej v letu 2005 še uporablja.  

Na koncu naj opozorim še na to, da davčni zavezanci v letu 2005 ne morejo več oblikovati investicijske rezerve (oblikovati jo je bilo mogoče največ v višini 10 odstotkov davčne osnove) za morebitno investiranje v prihodnosti.