Novi evropski davki

Če je bilo v času slovenske tranzicije česa v izobilju, so to prav gotovo davčne reforme. S temi država ni skoparila, sistem neposrednih in posrednih davkov je spreminjala, kot da bi šlo za menjavanje nedeljskih srajc. In zdaj nam spet napovedujejo »prilagoditev« Evropski uniji. Poglejmo torej, kaj prinaša nova davčna reforma – vsaj v napovedih.   

DDV  

Sprememba zakona o DDV-ju predvideva, da bo tudi v prihodnje v prometu blaga za končne potrošnike blago obdavčeno tam, kjer bo kupljeno, v primeru prometa med davčnimi zavezanci pa bo blago obdavčeno tam, kjer bo dejansko porabljeno. Kaj to pomeni za slovenske zavezance za DDV? 

Svetovalka vlade na Ministrstvu za finance Mateja Vraničar nam je osvetlila praktične primere.   Kako zavezanec za DDV v Sloveniji kupuje blago od tujega zavezanca, kdo in kje odbija davek na dodano vrednost, kdo ga plača? »Predpogoj je, da sta oba davčna zavezanca  vsak v svoji državi identificirana kot zavezanca,« poudarja Mateja Vraničar. Davčni urad bo pri nas zato vsem zavezancem uradno podelil še posebno DDV številko s predpono naše države. To bo ista davčna številka, kot jo zavezanec že ima, ki bo imela spredaj še dodatek SI za državo Slovenijo. Podobno imajo tudi zavezanci v drugih državah svoje davčne številke z dodatkom za svojo državo. Slovenska davčna uprava bo tako še pred prvim majem prihodnje leto ponovno obveščala davčne zavezance o njihovih »evropskih« davčnih številkah.  

Ko bo dalo slovensko podjetje naročilo za nakup tujemu, recimo nemškemu podjetju, bo moralo na naročilu navesti to evropsko identifikacijsko davčno številko. Šele tako bo lahko nemški prodajalec slovenskemu davčnemu zavezancu izdal račun za davčnega zavezanca, na katerem se bo nahajala ta njegova evropska in slovenska davčna številka. Če bo nemški davčni zavezanec prejel takšno naročilnico slovenskega zavezanca, oziroma, če bo izdal račun za nakup slovenskemu davčnemu zavezancu, mu na tem računu ne bo obračunal DDV-ja nemške države. Seveda pod pogojem, da bo slovenski kupec kupljeno blago odpeljal iz Nemčije v Slovenijo ali v drugo državo članico EU. Nemška davčna uprava bo na podlagi kontrole nemškega davčnega zavezanca preverjala, ali je bilo to blago tudi zares računano slovenskemu davčnemu zavezancu in odpeljano iz Nemčije. To pomeni, da se bo nemška davkarija lahko povezala s slovensko, vendar bodo vse kontrole  naključne in se bodo opravljale potem, ko bo nakup že izvršen.  

Ko bo slovenski zavezanec pripeljal blago v Slovenijo, (spomnimo, da uvoza ni več,) bo v svojem obračunu DDV-ja navedel neto vrednost blaga z računa, kot vrednost pridobitve blaga iz države EU-ja in bo po tej vrednosti sam sebi zaračunal slovenski DDV, ki ga bo v istem davčnem obračunu uveljavil tudi kot odbitek vstopnega davka. Ta DDV se bo torej nahajal na obeh straneh bilance slovenskega zavezanca, vendar dejansko ne bo plačan. Torej se načelo obrnjenega davčnega bremena po novem širi tudi na območje novih držav članic EU. 

Če bo zgodba obratna, da bo slovenski davčni zavezanec prodal blago v državo članico EU, bo zadeva enaka, vendar obrnjena.  Če mu bo naročnik izročil svojo evropsko davčno številko, mu bo slovenski davčni zavezanec lahko izdal račun za davčnega zavezanca, vendar brez obračunanega slovenskega DDV-ja. To bo tako imenovana DDV-ja oproščena dobava, kot je sedanji izvoz. Če pa je imel pri izdelavi tega izdelka slovenski zavezanec stroške, jih bo lahko odštel od plačila DDV-ja v Sloveniji.  

Za prodajo blaga v druge države članice EU bodo morali slovenski davčni zavezanci poleg davčnega obračuna, ki je namenjen slovenski davkariji, izpolnjevati še kvartalna, torej trimesečna evropska poročila o zneskih dobav v druge države članice. Ta poročila bodo dostavljali slovenski davčni upravi, ki bo ta poročila in podatke obdelala in jih vnesla v evropski sistem obdelave podatkov med članicami z imenom »VIES«.  

In kako se bo slovenski davčni zavezanec v tujini izkazal kot davčni zavezanec, ali bo potreboval kopijo slovenske davčne odločbe? Osebno izkazovanje z dokumentom ne bo potrebno, bo pa odgovornost tujega prodajalca, da bo zavezanca preveril prek svoje davčne uprave oziroma prek sistema VIES. Enako velja za slovenske zavezance, ki bodo morali preverjati tuje kupce. Slovenski dokumenti v Nemčiji ali kjerkoli drugje v tujini tudi ne bi veljali. Vsi podatki bodo preverljivi prek že omenjenega sistema VIES in le ta sistem bo verodostojen.   

Trošarina 

Podobno bo tudi s trošarinami. Kot je znano, Slovenija v pristopnih pogajanjih z EU ni uspela uveljaviti nobenih davčnih izjem. To pa pomeni, da bo s to zadnjo reformo v celoti prevzeta evropska direktiva o sistemu davka na dodano vrednost po ukinitvi fiskalnih mej v Evropski zvezi. Zato je finančno ministrstvo pripravilo tudi drugo novelo zakona o trošarinah, v katerem bo urejen sistem obdavčenja trošarinskih izdelkov v prometu med državami članicami. Trošarinski izdelki bodo obdavčeni s trošarino tam, kjer bodo sproščeni v uporabo, sicer pa bo ohranjen način obdavčitve in oprostitev, ki je do zdaj veljal za izvoz in uvoz trošarinskih izdelkov. Med pogajanji je bilo dogovorjeno, da bo v zakonu tudi lestvica za postopno poviševanje trošarin na cigarete. Do 1. januarja 2008 naj bi tako najnižja trošarina za tisoč cigaret najbolje prodajane  cenovne kategorije znašala 64 evrov.  

Dohodnina 

Spremembe se obetajo tudi pri dohodnini. Z razširitvijo davčne osnove bodo v obdavčitev zajeti vsi dohodki fizičnih oseb. Uveljavljeno bo načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in nerezidentov po viru dohodka v Sloveniji.  Po načelu obdavčitve svetovnega dohodka bodo rezidenti po novem obdavčeni od dohodka, ki ga bodo ustvarili doma in v tujini. V zakonu pa bo vgrajena posebna varovalka, da ne bi prihajalo do dvojnega obdavčenja. Obdavčljivi dohodki bodo razdeljeni na aktivne, ki izhajajo iz zaposlitve in opravljanja dejavnosti, in na pasivne, ki izhajajo iz naložb premoženja, kot so dividende in obresti. Ti pasivni dohodki bodo predvidoma bolj obdavčeni od aktivnih.    

Pri dohodku iz dejavnosti bo obdavčen dejanski dobiček. Ugotavljanje davčne osnove bo za posameznike, ki opravljajo dejavnost, vendar nimajo statusa samostojnega podjetnika, ki ne zaposlujejo in imajo manj kot tri milijone tolarjev letnega prihodka, poenostavljeno z upoštevanjem normiranih odhodkov. Torej se vračajo že znani »pavšalisti«.    

Nepremičnine

Največ ugibanj in strahu pa obeta novi davek na nepremičnine, s katerim bo vlada ukinila pozitivne učinke tako imenovanega Jazbinškovega zakona. Slovenci imajo v povprečju in v primerjavi z drugimi Evropejci v lasti daleč preveč nepremičnin. V državah EU so ljudje namreč pretežno najemniki, hipoteke za svoja stanovanja pa plačujejo vse življenje. V odvisnosti od končne višine davka se bo morda celo zgodilo to, da bo zaradi previsokega davka  marsikdo prisiljen prodati nepremičnino, ki jo je kupil ob Jazbinškovi privatizaciji stanovanj pred več kot desetimi leti.  

Svetovalka vlade na ministrstvu za finance mag. Neva Žibrik sicer zagotavlja, da ne bo tako hudo in da novi nepremičninski davek le nadomešča obstoječe prispevke za uporabo stavbnih zemljišč. Zakaj ga potem sploh uvajamo in ukinjamo omenjeni prispevek? »Menja se zato, ker ima obstoječ sistem pomanjkljive kriterije, zato prihaja med občinami do neprimerljivih razlik v davčnih osnovah med različnimi okolji,« poudaja Neva Žibrik in dodaja: »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je danes premalo definirano. Zato želimo vzpostaviti sistematičen enoten sistem na ravni cele države, kjer bi zakonsko predpisali vse okvire za nepremičninski davek, država pa bi predpisala vrednotenje.« 

Denar, zbran z nepremičninskim davkom, bo še vedno namenjen občinam, le njegov majhen del bo šel državi, ker bo vzdrževala registre nepremičnin, ki so potrebni za njihovo vrednotenje.  

Vladno delovno gradivo torej predvideva obdavčitev od 0,3 ali manj do enega odstotka tržne vrednosti nepremičnine. Najteže bo torej razviti metodo za določanje tržne vrednosti nepremičnin. Najprej bo seveda morala država vzpostaviti evidence teh nepremičnin. In kako bodo določili tržno vrednost? »To bo določila država s pomočjo lokalnih strokovnjakov, ker nekatere faze tega postopka zahtevajo poznavanje lokalnega trga nepremičnin. Prva taka faza je denimo »coniranje« oziroma določitev posameznih cenovnih con,« pojasnjuje svetovalka vlade. Vso Slovenijo bo treba glede na različne ravni cen nepremičnin razdeliti v vrednostne cone.  Pa ne le Slovenije, tudi vsak kraj bo razdeljen na vrednostne cone, tako bo imela Ljubljana predvidoma od 12 do 18 vrednostnih con za stanovanja. Poleg področja, torej cone, kjer nepremičnina leži in poleg njene starosti bodo pomembni še drugi kriteriji za vrednost nepremičnine, velikost in vzdrževanost, obstoj dvigal za visoka nadstropja.  

In kje bo država dobili podatke o nepremičninah in lastnikih? Načeloma bodo dobili vse podatke tako o lastniku kot o nepremičnini iz registrskega dela katastra stavb in zemljišč, ki se zdaj vzpostavlja na novo. Davčna uprava bo poslala v prvi fazi odločbo in odmero davka verjetnemu lastniku, ta pa bo lahko ugovarjal nanjo. Po zakonu je zavezanec za plačilo davka lastnik. Če lastnik ne bo znan, bo zavezan za plačilo davka na nepremičnino njen uporabnik.  Vendar, kot poudarja Neva Žibrik, na vladi računajo, da bodo to res izjemni primeri.  

 

Ali se bo davek razlikoval glede na namembnost uporabe nepremičnine? Vsekakor, vendar bo to že nadgradnja tega davka. Dejstvo pa je, da bodo stanovanja, v katerih opravljajo posamezniki tudi poslovno dejavnost, bolj obdavčena od tistih, ki služijo le stanovanjem. Davčna osnova se bo zanje razlikovala tudi od 30 do 100 odstotkov.  

Ljudje se bojijo, da bo ta davek zelo visok in da ga ne bodo mogli plačevati. Bo res? »Mi imamo nasproten cilj, uvesti nižji davek, ki bi zajel vse,« poudarja svetovalka vlade. Dejstvo pa je, da ne bo več neke nizke mejne kvadrature stanovanja, ki sploh ne bi bila obdavčena. Poleg tega ne bo progresivne lestvice, po kateri bi en sam lastnik plačal za več nepremičnin vse več davka. Ocene so, da se bo proračunski prihodek iz tega davka povečal najmanj za tretjino. Vlada si prizadeva, da bi davek začeli pobirati že leta 2005. Zakon pa je šele v fazi strokovnega usklajevanja.