»Novembrski posli«

Pogrebna stroka, ki ob smrti poskrbi za vse potrebno, se je v zadnjih dvanajstih letih bliskovito razrasla. Javnim komunalnim podjetjem, ki še vedno pokrivajo večino trga, ki ne bo nikoli usahnil (na leto v povprečju umre 20.000 ljudi), uspešno konkurira 121 manjših, v glavnem družinskih podjetij, ki ustvarijo. 

Če priznamo ali ne, smo obremenjeni s predsodki. Kaj si mislimo o ljudeh, ki se ukvarjajo pogrebno dejavnostjo? V najboljšem primeru mislimo, da so čudaki. O pogrebnih podjetjih in ljudeh krožijo najrazličnejše govorice in anekdote, od tega, da so na upepelitev odpeljali napačnega pokojnika, do tega, da nekateri na pokojnike prežijo kot jastrebi, govori pa se tudi o tem, da se do pokojnikov pride tudi s podkupovanjem na pravih mestih. Najbolj ironično je, da ima v celotni zgodbi o pogrebnih podjetjih še največ smisla za humor država, saj njihovo dejavnost opredeljuje dvoumni naziv »zaključna dela v zdravstvu«.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Proizvajalci opreme 

Če je močno naraslo število zasebnih pogrebnih podjetij, pa to ne velja za proizvajalce pogrebne opreme. Pojavlja se nekaj manjših proizvajalcev, a izdelovanje krst, najbolj klasične pogrebne opreme, ni njihova osnovna dejavnost. Največja proizvajalka ostaja Menina, nekoč državno podjetje, ki je bilo po razpadu Jugoslavije prisiljeno poiskati nove trge. Menina na leto izdela 55.000 krst srednjega in višjega kakovostnega razreda in le 25 odstotkov jih proda na domačem trgu. Njihov največji izvozni partner je Nemčija, kjer prodajo 40 odstotkov izdelkov. Sledijo Madžarska, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Belgija, Velika Britanija, Irska, Rusija in Moldavija.  
Skrivnost njihovega prodora na tuje trge je širok in kakovosten proizvodni program. Bistvena prednost pred drugimi proizvajalci je v prilagodljivi proizvodnji. »Artikle dobavljamo v enem do dveh tednih, kar ni značilno niti za nemške proizvajalce. Poleg tega ne dobavljamo velikih količin enega modela, ampak je v eni odpremi, v kateri je ponavadi 200 kosov, vsaj dvajset različnih modelov. Za distibuterja to pomeni, da naroča že po zahtevah svojih kupcev. To so prednosti, s katerimi lahko dosežemo višje cene kot drugi, saj naših kupcev ne bremeni zaloga, « razlaga Jože Homar, direktor Menine. Cene krst, ki je izdelujejo, se gibljejo med 100 in 500 evri, odvisno od kakovosti in materiala. 

»V našem delu ljudje veliko dajo na obliko in videz,« pravi Jože Homar. Krsta ne sme biti načičkana, pretirano bogata, pomembne so elegantne oblike in kakovostna površinska obdelava. »Če hočeš biti drugačen od drugih, če hočeš izstopati, moraš ponuditi tudi nekaj novega. Naredili smo krsto po načrtu Oskarja Kogoja, pred petimi leti pa smo razvili nov model, ki je na razstavah naletel na dober sprejem in navdušenje med stroko.« 

Trend žarnih pokopov je pustil nekaj posledic tudi v proizvodnji krst. Čeprav se pokojnika upepeli skupaj s krsto, se prihodki nižajo, saj se za ta postopek izbirajo najpreprostejši in poceni modeli. Stvari se bodo obrnile, ko bo tudi Slovenijo namesto poslovitve od žare zajel trend poslovitve od pokojnika, ki se občasno že pojavlja.   

Med bahanjem in spoštljivostjo 

Pokojniki pa so deležni naše pozornosti tudi po smrti. Do 18. stoletja pokopališča še zdaleč niso bila kraj, namenjen mirnemu počitku, saj so bila priljubljena kot shajališča, na katerih so v srednjem veku prirejali tudi sejme. Pokopališča so se zaradi zdravstvenih razlogov začela seliti zunaj naselij, s selitvijo pa se je spremenil tudi odnos do grobov, ki je postal spoštljivejši. Gobovi so postali kazalec ekonomske moči, zunanji način izkazovanja spoštovanja do pokojnikov v sodobnem času pa je dosegel vrhunec ob 1. novembru, dnevu mrtvih.  

Ne glede na to, da je za vernike 1. november dan trpečih vernih duš, za vse druge pa dan, ob katerem se spomnijo na pokojne, se je praznovanje iz prvotno skromnega okraševanja grobov prelevilo tudi v razkazovanje človeške nečimrnosti, ki ga znajo z najboljšim pridom izkoristiti gojitelji cvetja, cvetličarji in svečarji. Urejanje nagrobnih in pogrebnih vencev in aranžmajev se je lotila stroka, gojenje rezanega in okrasnega cvetja pa smo prepustili vrtnarjem.   Približno 750 cvetličarjev in 500 vrtnarjev je v preteklem letu ustvarilo so v preteklem letu ustvarilo 10 milijard prometa. "Koliko krizantem in aranžmajev se proda za 1.november je težko ugotoviti, ker je ta dan ponudba izjemno velika, cvetje in lončnice pa se razen v cvetličarnah prodaja tudi v vrtnarijah, na tržnicah, veliko je črnega trga", pravi Gorazd Račič, direktor Gardenije. Po ocenah naj bi Slovenci za 1. november porabili od 15 do 18 odstotkov od 7.000 tolarjev, kolikor v letu dni porabimo za lončnice in cevtje. Za prvi november se močno poveča tudi povpraševanje po svečah, saj 233 svečarjev, ki izdelajo 40 milijonov nagrobnih sveč letno, v tem času proda kar 90 odstotkov izdelkov.

Čeprav vedno več poudarka dajemo podobi, ki jo kažemo drugim, je zadnjih letih moč opaziti, da v odnosu do pokojnikov ni več takega pretiravanja, vsaj količinskega ne. V ospredje prihaja estetika, tako pogrebnega obredja, vencev, kot tudi cvetličnih aranžmajev ob dnevu mrtvih. Potrebe na trgu se spreminjajo in vsak dober poslovnež v tej dejavnosti se jim mora prilagajati. Poglejmo si, kako o svojem delu razmišljajo svečar, vrtnar in pogrebnik.