Novaflow

Podjetnik se na začetku svoje kariere ponavadi srečuje z dvema osnovnima problemoma: s pomanjkanjem izvirnih idej in pomanjkanjem zagonskega kapitala. Za mlada, inovativna podjetja vsaj tistega prvega ne moremo trditi, zato pa je problem denarja toliko bolj pereč. Takšno podjetje pač ni trgovina, kjer se začne denar vračati v najkrajšem možnem času; razvoj novega izdelka zahteva neprimerno več časa, pogosto nekaj let. Do takrat pa, kakor se kdo znajde, vsaj dokler ne bodo zaživeli skladi rizičnega kapitala, ki bi vlagali v perspektivna, tehnološko napredna podjetja.

Zasebno podjetje Novaflow iz Ljubljane je vse opisane težave preizkusilo in jih še preizkuša na lastni koži. Podjetje je razvilo brezšumni ventil za odpiranje in zapiranje vode, ki je edinstven tovrstni izdelek na svetu, ga patentiralo doma in v tujini, a zaradi pomanjkanja denarja se je zataknilo pri proiz-vodnji. Nataša Kajzer, ki je skupaj z možem Nikom Vukšo solastnik podjetja, o dosedanjih izkušnjah govori naslednje: »Z razvojem brezšumnega ventila smo začeli 1988. leta. S prijatelji smo se spraševali, zakaj se vodovodarji tako pritožujejo zaradi kapljan-ja vode iz pip in nenehnega menjavanja tesnil. Razmišljali smo o izboljšavi obstoječega sistema in po določenem času izdelali povsem nov ventil.

Glavna odlika tega ventila je velika varčnost, tako pri izdelavi kot tudi pri njegovi uporabi. Proizvodnja je ekološko čista in zahteva zgolj uporabo električne energije. Izdelan je iz kakovostne uvožene plastike, ki je kljub temu precej cenejša od barvnih kovin, ki se običajno uporabljajo. Njegova pomembna lastnost je, da zanesljivo tesni, saj konstrukcija onemogoča kapljanje vode, zaradi česar lahko v gospodinjstvu prihranimo do 20 odstotkov vode, v večjih objektih, kot so na primer hoteli, pa celo do 35 odstotkov. Ker lahko pri odpiranju in zapiranju vode ročaj neskončno vrtimo, ne poškodujemo sedeža baterije in s tem je življenjska doba pipe daljša. Že ime ventila pa pove, da ta zagotavlja brezšumen pretok vode, kar znajo še posebej ceniti v hotelih, zdraviliščih, bolnišnicah in podobnih objektih.«

Ventil pomeni takšno novost v primerjavi z obstoječimi, da ga je skupina avtorjev zaščitila pri ustreznih ustanovah večine evropskih držav, na Japonskem, v Avstraliji, Južnoafriški repu-bliki, skratka povsod, kjer znajo nove ideje ceniti in jih tudi hitro izkoriščati.

Sama inovacija ne koristi nikomur, če ve zanjo samo ozek krog ljudi; izdelek je bilo treba začeti tržiti. Niko in Nataša sta pred dvema letoma ustanovila podjetje in poiskala kooperante, ki so bili pripravljeni izdelovati njun izdelek. V tem času sta navezala dobre odnose z Ministrstvom za znanost in tehnologijo, ki jima je omogočilo predstavitev izdelka na sejmih v Bruslju in Frankfurtu ter na tednu slovenske znanosti v novoodprtem WTC-ju v Ljubljani. Za izdelek so se začeli zanimati tujci in sklenili so prve pogodbe o izvozu. Danes del proizvodnje že izvozijo na Madžarsko, januarja bodo začeli izvažati v Nemčijo, dogovarjajo se za izvoz v Italijo, Avstralijo, Veliko Britanijo in druge države. Izvoz v letu 1994 bo verjetno dosegel 100 tisoč kosov mesečno.

V podjetju, ki redno zaposluje štiri ljudi, pa s tem še niso zadovoljni. »Naša želja je imeti lastno proizvodnjo, za kar bi potrebovali okoli četrt milijona mark. Če bi imeli zraven še lastno orodjarno, bi vse skupaj stalo milijon mark. Toda v tem primeru bi lahko zaposlili najmanj trideset ljudi, investicija pa bi se izplačala v dveh letih. Dokler tega denarja ne bomo zbrali, bomo pač morali ostati pri kooperantih, medtem ko se za lažja dela, kot je sestavljanje, dogovarjamo z invalidskim podjetjem,« pravi Niko Vukša.

Za proizvodnjo so se pogovarjali tudi z Unitasom, vendar tam po njegovem mnenju še vedno posvečajo premalo pozornosti domačemu znanju in raje uvažajo staro tehnologijo iz Italije. Manj razočarani so z odzivom slovenskega tržišča. Ker lahko brezšumni ventil vgradijo v pipe samo njihovi serviserji, so ga doslej prodajali le večjim kupcem. Trenutno je v Sloveniji že približno 150 objektov, ki so jih opremili s temi ventili, med njimi tudi zgradba slovenskega parlamenta.

Kljub vsem težavam, s katerimi se spopadajo v podjetju Novaflow, in kljub temu, da je Niko patentiral novo napravo za antikorozijsko zaščito - izdelovati jo bodo začeli prihodnje leto (seveda spet, če bo denar) - ostajajo zvesti vodovodnim inštala-cijam. V prihodnje nameravajo razširiti servisno dejavnost in s tem omogočiti vgradnjo brezšumnega ventila tudi gospodinjstvom, poleg tega so že izdelali nove, domiselno oblikovane pipe, ki bi jih tudi radi dali v proizvodnjo.

Podjetij, kot je Novaflow, v Sloveniji ni malo, vprašanje je le, koliko jih bo na svoji poti vztrajalo in koliko obupalo. »Včasih prideš do točke, ko bi najraje vse skupaj pustil in živel tako kot drugi,« lepo opiše občutke mladih slovenskih podjetnikov Nataša Kajzer. Niko doda: »Ko bom bogat, bom kupil Unitas.«