|
|
Nova podjetniška načelaUgledni poslovnež Dr. Göran Carstedt pravi, da bi podjetniki poznali univerzalna načela spreminjajočega se sveta, da bi se lahko tudi sami ustrezno spreminjali.Ko razmišljamo o tem, kateri bi bili ključni dejavniki uspeha podjetja ali organizacije, bi lahko našteli kar nekaj pomembnih postavk. A na koncu vselej ugotovimo, da so glavni razlogi za uspešnost ali neuspešnost podjetja v posamezniku, torej vodji organizacije. Kadar se ti ljudje soočajo s kriznimi razmerami, ko iščejo alternative za rešitev težav, ki so se nakopičile v podjetju, pogosto mrzlično hlastajo za znanjem in si pri tem želijo konkretnosti, nečesa, kar bi ustrezalo prav njim. Vendar pa ni vsa poanta v poznavanju konkretnih rešitev. Dr. Göran Carstedt, svetovalec in član uprav ter nadzornih svetov več evropskih in ameriških podjetij, bivši predsednik uprav podjetij Volvo in Ikea na Švedskem, v Franciji in ZDA. trdi, da je veliko bolj smotrno poznavanje univerzalnih načel, ki delujejo vedno in povsod, za vsako podjetje ali organizacijo, ne glede na dejavnost, velikost in kraj poslovanja. Obstaja torej nekaj večnih načel, ki bi jih podjetniki morali poznati, da bi zagotovili stabilno rast in razvoj svojih organizacij. Ne glede na to, ali gre za tuje ali domače podjetje, za mednarodno korporacijo ali manjšo organizacijo, za proizvodno podjetje ali trgovsko hišo, uspešnost in razvoj sta vedno odvisna predvsem od enega, izredno pomembnega dejavnika - zmožnosti spreminjanja podjetja in s tem prilagajanja vedno novim razmeram in trendom na trgu. Narava se spreminja, življenje se spreminja in tudi človek se nenehno spreminja. V tem tiči odgovor na vprašanje, zakaj se mora spreminjati tudi podjetje. Vedno spreminjajoči se življenjski slog, novi trendi, nov način razmišljanja, vse te spremembe se morajo odražati tudi znotraj podjetja ali organizacije. Le tako se je namreč možno prilagoditi novim razmeram in stopiti v korak s človekom, končnim kupcem in njegovimi ideali. In kaj kot podjetniki lahko naredimo, da uvedemo pozitivne spremembe v organizaciji in zagotovimo njeno rast? Dr. Göran Carstedt opredeljuje ključni točki, ki jih mora poznati vsak podjetnik, manager ali vodja organizacije, da podjetju zagotovi dolgoročni uspeh. Prvič, ustvariti moramo “večjo sliko” in se ves čas zavedati smisla delovanja organizacije, in drugič, zavedati se moramo pomena učinkovitega vodenja podjetja in njegovih zaposlenih. “Celotna slika” in zavedanje smisla organizacije Za uvedbo pozitivne spremembe, mora vodja znati ustvariti dovolj potrebne energije. Ta omogoči, da se projektov udeležijo pravi ljudje, poslovni partnerji pa tudi odjemalci. Podjetnik se mora ves čas zavedati celotne slike in se ne omejiti le na delovanje svojega podjetja. Videti mora gozd in ne zgolj drevo. Podjetniki z vizijo poznajo pomen spreminjanja in prilagajanja. Dobro se zavedajo minljivosti in rojstva novih trendov in perspektiv. Kot je nekoč dejal Vaclav Havel: “Obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da se je moderna doba končala. Danes številne zadeve nakazujejo, da smo v prehodnem obdobju, ko je videti, da nekaj odhaja, nekaj drugega pa se boleče rojeva. Videti je, kot da bi se nekaj rušilo, razpadalo in se izčrpavalo – medtem ko se nekaj novega, še nerazločnega, dviga iz ruševin.” Ta plastična ponazoritev jasno kaže na to, da se rojeva nov svet, kjer se oblikujejo povsem nova pravila igre, novi ideali in podjetnik jih bo seveda moral poznati. Tisti, ki se prehodnega obdobja zavedajo, so opazili, da se prav na vseh področjih našega delovanja te spremembe zares dogajajo. Priča smo elektronski revoluciji, vse hitrejši in vse zanesljivejši tehnologiji. Nastaja nova ekonomija, svet se globalizira in nižajo se cene, nova psihologija kaže na vse večjo zaskrbljenost ljudi, ravnodušnost in pomanjkanje spontanosti. Nastajajo novi življenjski slogi, tako krajevno kot tudi globalno. Skratka, svet se preobraža in znova rojeva. To so obenem dobri razlogi, zakaj se mora spremeniti in preobraziti tudi podjetje, najprej pa seveda podjetnik. Ko vidi celotno sliko in se zaveda tega spreminjanja, si mora zastaviti pomembno vprašanje: “Zakaj sem tukaj jaz? Kje je pri vsem tem smisel in namen mojega podjetja?” Če ne vemo, zakaj smo tukaj in kako lahko najbolje prispevamo k novo nastajajočim trendom in smernicam, potem tudi ne vemo, kaj konkretno lahko spremenimo znotraj svojega podjetja. Poznati moramo torej sliko celotnega dogajanja in v tej sliki videti tudi prispevek svoje organizacije. Težiti moramo k napredku. Štiri razsežnosti napredka Stari Grki so se vedno znova spraševali, kako obdržati napredek civilizacije. Ugotovili so, da vsak korak naprej sili k iskanju ravnotežja. Tako so razvili štiri razsežnosti napredka, ki so v celoti uravnotežena struktura. Poiskali so rešitve, kako prav v vsaki od teh razsežnosti korak za korakom napredovati. Te razsežnosti so univerzalna načela, ki delujejo pri vsaki organizacijski strukturi, ne glede na to, ali gre za starodavno civilizacijo ali podjetje. Tukaj so naštete vse štiri razsežnosti. 1. Iskanje resnice. Stari Grki so se dobro zavedali pomena znanja in tega, kako stvari delujejo. Ozirali so se v naravo, ljudi in vesolje. Odkrili so nekatere zakone, ki delujejo vedno in povsod in se opirali nanje v obdobjih rasti in padcev. Tudi podjetnik mora v svoji organizaciji težiti k iskanju resnice. Opazovati mora delovanje podjetja in odkrivati nezlomljive zakone, ki veljajo za organizacijo. Poznati mora ljudi in njihove sposobnosti. In prav tako se mora ozirati iz svojega podjetja, opazovati spreminjajoče se okolje in nove trende na trgu. Tako kot stari Grki mora tudi podjetnik težiti k znanju in izobraževanju na vseh ravneh svoje organizacije. 2. Iskanje načrtnega. Druga razsežnost napredka govori o pomenu zagotavljanja in vzdrževanja virov. Govori o tem, kako omogočiti trajnost stvari. Stari Grki so veliko svojega časa posvetili raziskovanju možnosti, kako bi načela in univerzalne zakone, ki so jih spoznali z opazovanjem, vključili v okolje in tako zagotovili ohranitev civilizacije. Prav tako mora podjetnik naučena načela uvajati v svojo organizacijo in si tako prizadevati za njeno ohranitev in trajnost. Ne samo znotraj svojega podjetja, pomen mora pripisovati tudi zunanjemu okolju, na katerega vpliva. Torej mora vzdrževati kakovost in ekološko neoporečnost svojih izdelkov ali storitev. 3. Iskanje dobrega. Stari Grki so si prizadevali za osebno in duhovno rast svojih prebivalcev. Tu leži razlog, zakaj najmodrejši filozofi izhajajo ravno iz Grčije. Filozofi so iskali v človeku skrite potenciale in jih izkoriščali v dobro celotne družbe. Enako mora vodja poskrbeti za iskanje dobrega v svojih zaposlenih in znati to izkoristiti tako, da se bodo z uporabo teh potencialov razvijali tako posamezniki znotraj organizacije kot tudi organizacija sama. 4. Iskanje estetike. Umetnost je bila paradni konj starogrške civilizacije. Grki so se zavzemali za lepoto, ustvarjanje, navdih in zabavo. Zavedali so se, da je vse to pomembno za vzdrževanje dobrega vzdušja v državi. Tudi podjetnik mora na neki način iskati estetiko pri svojem delovanju. Vedeti mora, da je organizacija prepoznavna na zunaj, a da je zato potrebno pravo notranje vzdušje. Poskrbeti mora za zabavo, navdih in ustvarjalnost, to bo utrdilo vezi med zaposlenimi, ki bodo sčasoma postali pravi teamski igralci. Vse našteto prispeva k ustvarjanju večje slike in prepoznavanju namena delovanja podjetja. S tem ustvarimo dovolj energije, da se lahko spremenimo. Dr. Göran Carstedt je dejal, da je spremembo težko doseči zato, ker ljudje precenjujejo vrednost tega, kar imajo – in podcenjujejo vrednost tistega, kar bi lahko pridobili, če se odpovedo temu, kar imajo. Vseskozi se moramo zavedati svojega namena in poslanstva. Filozof Nietzsche je dejal: “Tisti, ki ve, zakaj živi, lahko prenese skoraj vse.” Kaj je torej glavni namen našega podjetja ali organizacije? Zakaj smo tu? Tu smo zato, da bi dodali vrednost naši družbi, sodelavcem in našim strankam. Prihodnjič: Dr. Göran Carstedt o ljudeh Opomba: Zapis je nastal na osnovi predavanja Dr. Görana Carstedta na mednarodnem simpoziju z naslovom “Znanje kot dejavnik konkurenčne prednosti”, ki ga je organiziral Inštitut USP (Učeče se podjetje) v okviru družbe Socius. |
|