Nov zagon z novo generacijo podjetnih

Po poročilu iz leta 2011, ki so ga pripravili v Evropski uniji, mala in srednje velika podjetja predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, kar pomeni, da v okoli 21 milijonih podjetij, ki imajo do 250 zaposlenih, dela več kot 87 milijonov ljudi ali skoraj 70 odstotkov za delo sposobnih v EU. Ocenjuje se, da mala in srednja podjetja predstavljajo 67 % vsega zaposlovanja in 58 % bruto dodane vrednosti.

Mala in srednja podjetja tudi v Sloveniji presegajo povprečja v Uniji in predstavljajo 99,8 % vseh podjetij, prispevajo 63 % gospodarske dodane vrednosti in 70,6 % vseh delovnih mest v zasebnem nefinančnem sektorju. Tretjina teh podjetij deluje v sektorjih visokotehnološke proizvodnje in storitev z intenzivno uporabo znanja, ki veljata za ključni področji za prihodnjo konkurenčnost države.

Med podjetji v naši državi so v letu 2010 največ prihodkov oziroma 18,9 milijarde evrov ustvarila srednje velika podjetja. Mikro podjetja, torej tista z do 10 zaposlenimi, so ustvarila 16 milijard evrov, mala podjetja (do 50 zaposlenih) pa 15,7 milijarde evrov. Največ prihodka med mikro podjetji so ustvarila podjetja v »drugih storitvenih dejavnostih«, 34 %, med malimi podjetji je največ prihodka ustvarila trgovina, 43 %, med srednje velikimi pa so največ prihodka ustvarila podjetja v industrijskih dejavnostih, 42 %.

Manjši hitreje reagirajo

Zakaj so mala in srednje velika podjetja toliko bolj prodorna od večjih gospodarskih sistemov? Predvsem, navajajo različni viri in raziskave, ker je za njih značilno, da je lastnik podjetja največkrat tudi zaposlen v njem. Poleg tega pa imajo manjša podjetja večjo sposobnost hitre reakcije na zahteve trga, manj je v njih birokracije, notranje komunikacije so neformalne in učinkovite, podjetni menedžerji pa hitro reagirajo na nove priložnosti in so pripravljeni prevzeti riziko. Zato pa jim morda bolj kot v velikih sistemih primanjkuje primernih specialistov, primanjkuje jim tudi časa in virov za bolj poglobljene analize ali tehnološke ekspertize. Večkrat imajo težave s privabljanjem in pridobivanjem zunanjega (rizičnega) kapitala. Vodstvo podjetja ima tudi težave z obvladovanjem naraščajoče kompleksnosti organizacije.

Tako kot vsi, tudi slovenski podjetniki v začetku, pa tudi v nadaljevanju kariere, vlečejo dobre in slabe poteze. Da bi se pri zagonu in vodenju podjetja pojavilo čim manj napak, smo za nasvet vprašali nekaj podjetnikov, ki so se že uveljavili, mnogi od njih tudi na s številno konkurenco neusmiljeno napolnjenem globalnem trgu. Matej Golob, ki ima za seboj tri bolj ali nekaj manj uspešne zgodbe o ustanovitvi zagonskih podjetij, si je prvih deset let delovne kariere izkušnje nabiral v podjetju IBM.