Nov napad na plačilno nedisciplino

Likvidnostni krč in plačilna nedisciplina neusmiljeno udrihata po podjetjih. Januarja je imelo več kot pet dni dospele neporavnane obveznosti skoraj 6 tisoč pravnih oseb v skupnem znesku 412 milijonov evrov. To je za 20 odstotkov več kakor januarja 2010. Skupni neporavnani znesek pa je v letu dni narasel za polovico. Enako hudo je pri samostojnih podjetnikih. Pri teh je januarja imelo več kot pet dni dospele neporavnane obveznosti 8161 v skupnem znesku 100 milijonov evrov. Skupno je bilo tako januarja v gospodarstvu za pol milijarde dospelih neporavnanih obveznosti. Vseskozi raste tudi število tistih najbolj problematičnih gospodarskih subjektov, ki imajo obveznosti neporavnane več kot 365 dni.

 

 

Šele po verižnem sesuvanju podjetij in grožnjah z državljansko nepokorščino obrtnikov in podjetnikov se je vlada intenzivneje soočila s tem problemom. Dolgo so se vlade izgovarjale, da država pač ne more posegati v pogodbene odnose med gospodarskimi subjekti in da morajo upniki težave z neplačniki reševati sami. Že lani smo kljub temu dočakali nekaj zakonskih novosti, ki naj bi prispevale k zmanjšanju plačilne nediscipline. Prejšnji mesec pa je vlada sprejela na tem področju nov paket ukrepov.

 

Predlog Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih določa najdaljše dovoljene plačilne roke. S pogodbo bo lahko dogovorjen najdaljši plačilni rok 60 dni. Če stranki v pogodbi ne bosta določili roka plačila, bo ta znašal 30 dni od prejema računa oziroma druge enakovredne listine. Izjemoma bo plačilni rok daljši od 60 dni, če bo dolžina dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne bo prestavljal očitno nepravičnega pogodbenega dogovora. Če pa je dolžnik javni organ, bo lahko s pogodbo dogovorjen najdaljši rok 30 dni. Zakon določa, da upnik pridobi pravico do fiksno določenega zneska stroškov izterjave. In naprej, kot eden od ukrepov za krepitev plačilne discipline ter skrajševanje zamud je določen obvezen večstranski pobot medsebojnih neposrednih ali posrednih obveznosti.