Ničen notarski zapis in izvršba

Svojemu dolžniku ste odobrili posojilo, ki ste ga zavarovali z zastavo nepremičnine v obliki notarskega zapisa. Dolžnik prejetega posojila ni plačal, zato vložite izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine in kot sredstvo izvršbe predlagate prisilno prodajo nepremičnin zastavitelja. Dejstvo je, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom in izvršba je bila popolnoma legitimno sredstvo, vendar odkrijete problem: v notarskem zapisu je bilo določilo, ki je bilo protizakonito, vendar notar tega ni opazil. 

Zastavlja se vprašanje, kako ravnati v primerih, ko je notarski zapis ničen? 

Notarski zapis šteje za javno listino, vendar to še ne pomeni, da notarjevo sodelovanje samo po sebi pomeni legitimacijo vsebine! 

Obligacijski zakonik pravi, da so nične pogodbe, ki:
- nasprotujejo ustavi,

- nasprotujejo prisilnim predpisom,
- nasprotujejo moralnim načelom,
- če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali

- če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.  

Notarski zapis je pogodba, ki naj bi, glede na druge pogodbe, ki niso sestavljene v tej obliki, imela večjo veljavo, saj mora biti vsebina v skladu s pravnim redom in prisilnimi predpisi. Vendar pa je kljub temu, da je to javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, le to mogoče izpodbijati. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na ničnost, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka. Ničnost sama po sebi tudi ne zastara, kar pomeni, da jo je možno uveljavljati ne glede na potek časa. 

V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo na podlagi ničnega notarskega zapisa, lahko dolžnik zoper takšno izvršbo vloži ugovor, kjer dokazuje ničnost notarskega zapisa in posledično nedopustnost izvršbe. Če sodišče dolžnikov ugovor zavrne in višje sodišče potrdi zavrnilni sklep, lahko še vedno vloži tožbo na nedopustnost izvršbe in ugotovitev, da je njegova obveznost nična. S pravnomočno sodbo se tako izogne vsem nadaljnjim možnim novim izvršbam. Vendar pa po Zakonu o izvršbi in zavarovanju vložitev tožbe ne zadrži izvršbe. To pa pomeni le, da mora dolžnik, če želi izvršbo zadržati, podati predlog za odložitev izvršbe do pravnomočnosti vložene tožbe.  

Kot upnik morate torej paziti na skladnost pogodb z zakonodajo, tudi če so v obliki notarskega zapisa, saj kot je bilo že omenjeno, sam notarski zapis še ne pomeni zagotovila, da njegove vsebine ni možno izpodbijati. 

PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001, 32/2004)
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)