Nicolas Hayek - »gospod Swatch«

Avtor: Nives Pahor | Objava: 11.05.2007

Nicolas Hayek je rešil švicarsko urarsko krizo s konceptom ure kot modnega dodatka. Danes je »prvi urar sveta«, ki v svojem urarskem imperiju zaupa samo podjetnikom po duši, ki so pa, tako pravi, vsi pravzaprav umetniki.


Nicolas Hayek (v sredini) odpira novo trgovino v New Yorku.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila slavna švicarska urarska industrija pred skorajšnjim propadom zaradi japonske ofenzive digitalnih ur. Rešil jo je Nicolas G. Hayek z izumom plastičnih zapestnih ur. Skoraj iz nič je ustvaril podjetje Swatch, ki je z idejo ure kot okrasa za »življenjski slog« rešil vso švicarsko urarsko industrijo. Njegove inovacije pa še kar trajajo.  

Nicolas Hayek (79 let), ki je poznan tudi kot »gospod Swatch«, se je rodil 19. februarja 1928 v Bejrutu (Libanon). Mati je bila Libanonka, oče pa Američan. Družina se je preselila iz Libanona v Švico, ko je bil Hayek star sedem let. Šolal se je v Švici in Franciji. Diplomiral je na lyonski univerzi, kjer je študiral matematiko, fiziko in kemijo. Po končanem študiju je nekaj let pomagal pri vodenju tastovega svetovalnega podjetja, potem pa je leta 1957 v Ženevi ustanovil svoje podjetje Hayek Engineering, ki se je ukvarjalo s podjetniškim svetovanjem. Preden se je spustil v urarske posle, je svetoval veliko švicarskim podjetjem, med drugim švicarskim državnim železnicam. S svetovanji si je v podjetniških krogih ustvaril dober sloves. Prav ta je na začetku osemdesetih let k njemu pripeljal bankirje, ki so poskušali rešiti, kar se je še rešiti dalo od nekdaj uspešnega švicarskega urarstva.  

Kriza švicarskega urarstva in rešitev
 

Sredi sedemdesetih in na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je švicarsko urarstvo doživljalo največjo krizo v svoji zgodovini. Japonski tekmeci so ga prehiteli tako s tehnološkega kot tudi prodajnega vidika. Japonci so namreč v primerjavi s Švicarji dokazali, da lahko proizvajajo kakovostne zapestne ure po zelo ugodnih cenah. Švicarji so se znašli v krizi. Švica je bila do takrat vodilna država po proizvodnji kakovostnih zapestnih ur na svetu. Napaka, ki so jo naredili, je bila, da so se osredinili samo na razkošne ure in zapostavljali druge tržne dele, še posebej iz nižjega in srednjega cenovnega razreda. Veliko podjetij (tudi najstarejših in najuglednejših) je bilo tako prisiljenih zapreti vrata ali se prodati Azijcem.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *