Ni treba, da je direktor zaposlen

Vsi vemo, da se Davčna uprava pri inšpekcijskih pregledih zelo rada posveti predvsem nekaterim »točkam« v poslovanju podjetij. Tradicionalno gre za pregledovanje uporabe službenega avtomobila v zasebne namene (koliko kilometrine si lastnik obračuna in ali si obračunava boniteto?) ter  preverjanje potnih nalogov (kako je z dokumentacijo?). Tem, kot rečeno tradicionalnim temam, pa se je v zadnjem času pridružilo še ugotavljanje, ali je direktor v podjetju zaposlen ali pa je »zunanji«, se pravi, ali ni morda zaposlen v nekem drugem d.o.o.-ju oziroma je samostojni podjetnik in podjetju, v katerem je direktor, zaračunava »storitev poslovodenja«.  

In po inšpektorski praksi, ki velja na terenu, to ni pravilno, tako da inšpektorji tako podjetje potem obremenijo, kot da je pri izplačilih vsote za storitev poslovodenja šlo le za neto izplačilo.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Eden od naših največjih pravnih strokovnjakov za delovno pravo dr. Drago Mežnar, ki že več let zagovarja rešitev, da direktor vrši svojo funkcijo po pogodbi o poslovodenju oziroma tako imenovani managerski pogodbi se ob tej trmi naše Davčne uprave, samo nasmiha. Razlaga, da v Sloveniji noben argument ne »prime«. Tudi na nedavnem (novembrskem) 7. kongresu davčnih svetovalcev je predsednik društva davčnih svetovalcem Ivan Simič ob predavanju dr. Mežnarja na to temo izjavil, da dr. Mežnar žal »prepričuje prepričane«. Tiste, ki stvari razumejo, med katerimi pa ni Davčne uprave oziroma njenih inšpektorjev.   

Dr. Mežnar, zakaj imajo ljudje, ki imajo sklenjene pogodbe o poslovodenju in niso zaposleni v podjetjih, ki jih vodijo, težave? 

Mislim, da gre za načelno nerazumevanje razlike med delavci na eni strani in upravo. Narava dela enih in drugih se namreč globoko razlikuje in zato se lahko oziroma morajo razlikovati tudi razmerja, ki pri tem nastajajo in pogodbe, ki to urejejo.  Uprava odgovarja za rezultat poslovanja in samostojno določa cilje in procese. Zaposleni pa delujejo po navodilih. Delovno pravo je nastala zgodovinsko gledano v časih, ko so bili delavci močno izkoriščani in še danes ta zakonodaja ščiti delavca kot šibkejšo stranko.  Pri razmerju med podjetjem in upravo (oziroma lastnikom in upravo ali lastnikom in direktorjem) pa gre za obligacijsko razmerje, torej pogodbeno razmerje med enakovrednima partnerjema. Eden prodaja svojo storitev in znanja vodenja, drugi pa to kupi. Pogodba o poslovodenju zato določa, kaj so naloge in cilji,  kakšne ima kdo odgovornosti in kakšne pravice (finančne in druge) sledijo iz tega. In te ureditve so lahko precej drugačne od tistih, ki veljajo za zaposlene. Končno tudi Zakon o delovnih razmerjih za primer, da je član uprave zaposlen, predvideva veliko izjem za vodstvene funkcije – glede delovnega časa, plačila in prenehanja razmerja.  

Ali vi sprejemate argument, da mora biti direktor zaposlen, ker je potem  bolj lojalen? 

Pa zakaj, če je direktor zaposlen, mu je plača celo bolj zagotovljena kot če je na pogodbi. 

Ali gre potem pri preganjanju takšnih rešitev v Sloveniji izključno za davčni vidik? Skratka, država je prepričana, da pri pogodbah o poslovodenju izgubi na prispevkih... 

Če nekdo ponuja storitev poslovodenja iz drugega podjetja ali kot samostojni podjetnik, pomeni, da denar, ki ga za to prejme vendarle končna kot plača – v drugem podjetju – ali kot dobiček samostojnega podjetnika. Vse je na papirjih in na koncu država vedno dobi svoje. Ni razloga, da Davčna uprava ne bi sprejela te rešitve.  

Kako so pa te stvari rešene na Zahodu? 

V evropski zakonodaji ni zakona, ki bi zahteval, da nekdo, ki vodi družbo, mora biti v tej družbi zaposlen. Najdite mi enega člana kakšne uprave na Zahodu, ki je zaposlen v podjetju, ki ga vodi. Enega samega! 

Ali to pomeni, da bodo stvari po 1. maju drugačne? 

Predvidevam, da bodo tuje družbe, ki delujejo pri nas, našle rešitev, da bodo managerji teh družb sicer spadali pod našo zakonodajo, ampak ne bodo zaposleni v naših podjetjih. Vsi bodo na pogodbah o poslovodenju. In potem se bodo tudi naši direktorji vedno bolj odločali za takšno rešitev.  

----------------------------------------- 

Kaj pravi zakonodaja? 

»Vendar pa delovna zakonodaja, to je Zakon o delovnih razmerjih, ne določa, da mora biti član poslovodnega organa v delovnem razmerju. Tudi drugi predpisi tega ne določajo. Ena redkih izjem je Zakon o zavarovalnicah.« (Dr. Drago Mežnar: Delovnopravni vidik pogodbe o poslovodenju, materiali 7. kongresa slovenskih davčnih svetovalcev