Ni inovacij, ni konkurenčnosti

Razpoloženje v gospodarstvu kljub kakšnemu posameznemu ugodnemu statističnemu podatku, ki ga objavijo mediji, ostaja slabo. In ne brez razloga. Pred dvema tednoma je, denimo, za slabo voljo zopet poskrbelo poročilo o konkurenčnosti držav, ki ga že od leta 1989 pripravljajo v švicarskem inštitutu za razvoj menedžmenta in kaže dolgoročno konkurenčnost posamezne države. Slovenija je med 59. ocenjenimi državami pristala na 51. mestu, kar je podobno kakor v preteklih letih – v zadnji deseterici. Zanimivo je, da se vsako leto najbolje odrežemo pri tako imenovanih trdih kazalcih, ki se merijo s statističnimi podatki, prav pri dnu pa smo pri subjektivnih kazalcih (npr. poslovni učinkovitosti), ki temeljijo na anketi gospodarstvenikov.

 

Eden ključnih načinov za povečanje poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti podjetij je zanesljivo inovativnost, ki je glavna tema tokratnega Podjetnika. Raziskave potrjujejo, da so inovativna podjetja uspešnejša od neinovativnih, hitreje povečujejo prihodke kakor neinovativna, imajo večji prihodek na zaposlenega in večjo dodano vrednost.

 

O inovativnosti malih podjetij kroži veliko zmotnih prepričanj. Ena takih je, da se velike inovacije rojevajo samo v velikih družbah, saj mala nimajo virov za raziskave in razvoj. Ta mit je že davno razbil eden najbolj cenjenih profesorjev podjetništva Jeffry A. Timmons, ko je ugotovil, da so mala podjetja v resnici prispevala veliko večino radikalnih inovacij, ki so na trg prinesla nekaj povsem novega. V malih podjetjih naj bi bili raziskave in razvoj tudi bolj učinkoviti kot v velikih podjetjih. Mala podjetja so ustvarila dvakrat več inovacij od velikih na vsak dolar, vložen v raziskave in razvoj, ter kar 24 krat več inovacij na vsak vložen dolar kakor največje družbe.

 

Kaj nas čaka v prihodnosti, ne kaže samo omenjena lestvica konkurenčnosti, ampak tudi podatki o inovacijski dejavnosti v gospodarstvu. V Sloveniji je inovacijsko dejavna samo polovica podjetij, v Nemčiji pa kar 80 odstotkov! Velik poznavalec inovacijskih procesov dr. Marko Kos je že pred leti poudarjal, da inovacijsko dvigovanje razvojne stopnje izdelkov lahko dodano vrednost in prihodek na zaposlenega poveča za 300 in več odstotkov. Žal pa v Sloveniji sploh ne moremo govoriti o dvigovanju razvojne stopnje izdelkov. Kmalu po začetku zadnje gospodarske krize je vlaganja v raziskave in razvoj zmanjšala petina naših družb. In spet pogled v Nemčijo: tam je v istem obdobju zmanjšalo proračun za inoviranje samo 5 odstotkov malih podjetij, povečalo pa ga je kar 30 odstotkov malih podjetij. Na lestvici konkurenčnosti je Nemčija med prvo deseterico kljub dragi delovni sili, močnim sindikatom in trdi delovni zakonodaji.

 

Pa smo spet pri ugotovitvi, ki jo poznamo že iz časov Jugoslavije: da se pri nas nič ne splača. Očitno niti vlaganje v raziskave in razvoj.