Nezgodno zavarovanje za podjetnike

Izgube, ki nastane z nesrečo, denar ne more nadomestiti. Tega se moramo zavedati vsi, najsi bo to podjetje, stranka ali zavarovalnica. Seveda pa so izgube, ki so posledica nezgode, lahko zelo velike. V najslabšem primeru, kjer je lahko posledica smrt, se kaj hitro zgodi, da družina toži podjetje in je to dolžno izplačati zahtevek, če se je zaposleni ponesrečil med delovnim časom.  

 

Kaj pomeni med delovnim časom? Utegne biti precej dilem, saj se za ta čas štejejo ure, preživete v službi, pa tudi čas, ko zaposleni prihaja na delo in z dela odhaja domov. Kaj pa, če je po službi zavil še v trgovino po gradbeni material in mu je tam padel strešnik s strehe trgovine na glavo in ga poškodoval? Tu podjetje, kjer ta zaposleni dela, ni več odgovorno, kajti za čas do doma se šteje določen najdaljši čas, ki ga zaposleni potrebuje, da pride do doma brez dodatnih osebnih poti. A tudi tu lahko poškodovani ali njegovi svojci vložijo odškodninski zahtevek. Vendar ne iz naslova nezgodnega zavarovanja, temveč zavarovanja odgovornosti trgovine, ker njihova streha ni bila primerno vzdrževana. Če imajo odgovornost zavarovano, bo zahtevek krila zavarovalnica, sicer pa bo treba kar iz dobička trgovine izplačati zahtevano.

Nadaljevanje članka ej vidno samo naročnikom.

Kaj je nezgoda? 

Da se ne bomo preveč oddaljili, se vrnimo k nezgodnemu zavarovanju za podjetja. Najprej si poglejmo, kaj je nezgoda. Zavarovalnice imajo točno določeno opredelitev, ki je napisana v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb. Tam piše, da je nezgoda enkraten in nenaden dogodek, povzročen s kratkotrajno silo, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo, pri katerem se človek zunaj hotenega delovanja in svoje volje telesno poškoduje, posledica pa je njegova smrt, popolna ali delna invalidnost ali telesna poškodba, ki zahteva zdravljenje pri zdravniku.  

Za nezgodo predvsem štejejo: udarec s predmetom, padec ali strmoglavljenje, trčenje, povoženje, udar strele ali elektrike, udarec ali ugriz živali, vbod, ranitev z orožjem ali eksplozijo, opekline in utopitev. Prav tako se za nezgodo štejejo izpahi, izvini, zlomi rok ali nog in podobno. Kot rečeno, je to telesna poškodba, ki zahteva pomoč zdravnika (razen v primeru smrti, seveda).  

Da po nezgodi ne prihaja do nepotrebnih razočaranj, je treba vedeti, katere stvari so v nezgodnem zavarovanju izključene. Za nezgodo nikakor ne štejejo bolezenska stanja, poškodbe, nastale zaradi bolezenskih psihičnih stanj ali pod vplivom alkohola in drog, prav tako nezgodna stanja pod imenom »kile«. Izključena so tudi razna alergijska, revmatična ali degenerativna dedna stanja. In pa še zelo pomembna stvar - samomor. Rahlo neprijetna tema, o kateri je treba povedati vsaj to, da v nezgodnem zavarovanju ni krita.  

Za katere nevarnosti se lahko zavarujemo 

 

Zavarujemo se lahko za nezgodno smrt, nezgodno invalidnost, bolnišnični dan ter dnevno odškodnino. Nekatere zavarovalnice, na primer Generali, imajo možnost zavarovati tudi stroške zdravljenja v višini do 300.000 tolarjev. 

Pri nezgodni smrti se izplača znesek, ki je določen v primeru smrti.  

Pri dnevni odškodnini gre za dnevni znesek, ki ga izplača zavarovalnica upravičencu za vsak dan, ko je poškodovanec odsoten z dela, ali za čas, ko mora nositi opornico. Višina dnevne odškodnine je praktično glavni dejavnik, ki zvišuje letno premijo nezgodnega zavarovanja.  

Potem je tu še bolnišnični dan, kjer že ime pove, da se izplačuje nadomestilo za dneve, preživete v bolnišnici.  

In končno je možno zavarovati še nezgodno invalidnost. Tu določajo stopnje. Delavec je zavarovan za na primer 100.000 evrov pri različici nezgodne invalidnosti. Ponesrečil se je in je postal 60-odstotni invalid. Dobil bo izplačanih 70 odstotkov od 70.000 evrov, kajti od 50-odstotne invalidnosti naprej se vsak odstotek podvoji. Tabela stopenj invalidnosti je pri vseh zavarovalnicah enaka in je dostopna vsem. Dati jo mora zastopnik, ki je sklenil zavarovanje, skupaj z vsemi pripadajočimi pogoji za to vrsto zavarovanja. 

Pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju zavarovalnice ločijo več različic, najpogostejši v praksi pa sta nezgodno zavarovanje v službi (kar obsega, kot rečeno, čas, preživet v službi, in poti tja in nazaj domov) ter nezgodno zavarovanje za 24 ur. Tu lahko podjetje strošek premije deli z zaposlenim.   

Zakaj je takšno zavarovanje za podjetja zanimivo 

Podjetje zavaruje zaposlenega za primer nezgode. Ta se ponesreči in je nesposoben za delo vsaj mesec dni. Podjetje mu mora ob koncu plačilnega obdobja dati plačo, sicer zmanjšano za stroške prevoza in prehrane, a osnovo le dobi, čeprav ga ni bilo v službo. Morda se sliši grdo, a za podjetje je to le neke vrste izguba.  

Lahko pa je ta zaposleni zavarovan za, na primer, 5000 tolarjev dnevnega nadomestila, in po enem mesecu je podjetje, ki je plačevalo ustrezno premijo, upravičeno do 150.000 tolarjev nadomestila in si tako pokrije delno izgubo. S tem denarjem lahko plača delavca, ki ga je bilo treba najeti za čas odsotnosti poškodovanca.  

Poleg zavarovanja v službi je zanimivo zavarovanje za čas 24 ur. Zaposleni se lahko poškoduje doma, med hišnimi opravili, ali ga zbije avto, ko gre v trgovino. Posebej neprijeten oziroma pogost čas za nezgode je zima. Nič koliko ljudi uživa v zimskih radostih, kot so smučanje, drsanje, sankanje z otroki ali pa le nedolžno sprehajanje. Le košček ledu je dovolj za izvin gležnja in spet sta potrebni zdravniška pomoč in okrevanje.  

 

Kdo lahko sklene kolektivno nezgodno zavarovanje 

Sklenitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja je namenjena vsem pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki zavarujejo vsaj dva zavarovanca. Treba pa je paziti na nevarnostne razrede, ki so posledica delovnega mesta in tudi višine premije oziroma stopnje tveganosti posameznika. V splošnem poznajo zavarovalnice tri razrede: 1., 2. in 3. Če je število 1. in 3. razreda enako, se lahko vse premesti v 2. razred.  

 

Razred 1 je najmanj tvegan. V ta razred sodijo vsi poklici, ki se pretežno opravljajo v pisarnah. Terenska dela sodijo v tretji razred. To so gradbinci, avtomobilska industrija, cirkusanti, dostavljavci denarja, dimnikar, kmetovalec, lovec in podobni poklici, ki so že po naravi dela bolj tvegani. Ljudje v teh poklicih se lahko nezgodno zavarujejo, a je treba plačati nekoliko višjo premijo. Nezgodno se ne morejo zavarovati policaji in vsi zaposleni v policijskem sektorju, saj so vsi rezervisti in tako tudi, če pride do izrednih razmer, šolani za delo na terenu. 

Tu pa so še starostne omejitve: zavarovanec mora biti star od 14 do 65 let. Zdaj bo kdo porekel, češ, saj štirinajstletnik ne hodi v službo. Res je, a je pri kolektivnem zavarovanju mogoče zavarovati tudi družinske člane osebe, ki je nezgodno zavarovana v službi. 

Kaj storiti pri poškodbi 

Poškodovanec mora čimprej k zdravniku oziroma je treba tega poklicati zaradi pregleda in pomoči. Urediti je treba vse za zdravljenje ter se ravnati po zdravnikovih navodilih. Zaradi uradnega in pravnega postopka je predvsem pomembno tudi, da gre poškodovanec k zdravniku v roku 48 ur.  

Naslednja stvar, ki jo mora zavarovanec opraviti, je, da zavarovalnici poda pisno prijavo nezgode takoj, ko mu to zdravje dopušča. V praksi je tako, da poškodovanec pokliče na zavarovalnico in pove, da je prišlo do nezgode in naj pošljejo obrazec za prijavo nezgode. Tam je pojasnjeno, kam je kaj treba napisati, tako da tu ni nič spornega. Če je zavarovanec v nezgodi umrl, mora upravičenec to nemudoma sporočiti na zavarovalnico.  

Po končanem zdravljenju mora zavarovanec v zavarovalnico prinesti še vso dokumentacijo o prvem obisku pri zdravniku in potrdila o nadaljnjih obiskih. Tu je razviden potek zdravljenja. Če gre za izplačilo dnevne odškodnine, je treba prinesti še potrdilo o odsotnosti iz dela. Če je poškodovanec hodil v službo, je upravičen tudi do dnevne odškodnine, a le za čas, ko je imel prevezo, opornico in podobno.  

Glede stroškov zdravljenja je tako, da jih krije poškodovanec sam, razen če ga ni zavarovalnica napotila kam, da bi ugotovili stanje poškodbe.  

Ponudba zavarovalnic je dokaj izenačena 

Cene kolektivnih nezgodnih zavarovanj se bistveno ne razlikujejo od zavarovalnice do zavarovalnice. Razlika je le ta, da lahko pri nekaterih zavarovalnicah bolj prosto izbirate višino zavarovalne vsote za vsak primer nezgode posebej, druge imajo višino teh zneskov omejeno. Če se kdo na primer zavaruje za določeno vsoto v primeru nezgodne smrti, mora biti znesek dnevnega nadomestila odstotkovno skladen z višino zneska nezgodne smrti. Pri drugih pa lahko rečemo, da sami določamo višino odškodnine za nezgodno invalidnost, in se za to tudi plača ustrezna premija. 

Poudaril bi še to, da je za ustrezno in tekoče izplačilo odškodnin treba plačevati premijo v rednih rokih. Ni malo primerov, ko se nekdo zavaruje, plača dve, tri premije, potem pa preneha in misli, da je še vedno zavarovan. Napaka! Res je, da ob neplačilu premije pogodba med zavarovalnico in zavarovancem ni prekinjena takoj, temveč šele po nekaj mesecih, a če ni plačana premija, tudi kritja ni. V takem primeru je treba plačati premije za nazaj in tekočo premijo in zavarovanec ima spet kritje. Kaj bi bilo, če bi se res pripetila nezgoda? Kup nevšečnosti in nepotrebne hude krvi.