Nezaznavanje podjetniških priložnosti

69 sodelujočih držav je v grobem razdeljenih na tri kategorije, glede na razvitost: faktorska gospodarstva, učinkovitostna gospodarstva in inovacijska gospodarstva, med katera sodi tudi Slovenija.

Podjetništvo v Sloveniji ima tako številne značilnosti podjetništva v inovacijskih gospodarstvih, na nekaterih področjih pa odstopa od primerljivih držav. Eno teh je nagnjenost k podjetništvu, kjer se je Slovenija ponovno odrezala precej slabo. Razpoznavanje poslovnih priložnosti, zavedanje podjetniških kompetenc, strah pred neuspehom in odločenost ustanoviti podjetje so v inovacijskih gospodarstvih v povprečju manjši kot v manj razvitih gospodarstvih, vendar je Slovenija z 20 odstotki odraslega prebivalstva, ki zaznava poslovne priložnosti, krepko pod evropskim povprečjem 30 odstotkov in v družbi držav, kot so Španija, Grčija in Portugalska, ki jih je kriza najbolj prizadela. Na Švedskem in Norveškem na primer poslovne priložnosti zaznava več kot 60 odstotkov ljudi.

Velika prepričanost, majhna realizacija

Vseeno pa je v zadnji raziskavi 15 odstotkov prebivalcev Slovenije menilo, da se bodo v prihodnjih treh letih začeli ukvarjati s podjetništvom. Njihov delež je visok v primerjavi z realizacijo, saj je le 2,95 odstotka odraslih dejansko začelo svoj podjem. Skupaj s podjetniki, ki imajo podjetje manj kot tri leta in pol, se je zgodnja podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva lani po treh letih upadanja povečala na 5,42 odstotka. Ob tem je pomenljivo, da več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije (51 odstotkov) verjame, da ima dovolj znanja in sposobnosti za podjetništvo, s čimer se uvrščamo tik pod vrh evropskih držav, saj so na stari celini bolj prepričani vase le še v Makedoniji in na Poljskem. Zanimivo je tudi, da le 27 odstotkov ljudi skrbi strah pred neuspehom, čeprav raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je neuspeh v slovenski kulturi sprejet zelo slabo.