Newton in konkurenca

Naprej od Darwina: poslovna genetika 

Darwin je doumel, da zmagujejo tiste vrste, ki imajo boljše lastnosti, toda kako te nastanejo in kako se prenašajo, ni mogel vedeti. Zanimivo je, da je že v času Darwinovega življenja avstrijski menih Mendel odkril in opisal prva pravila dedovanja. Ugotovil je, da se lastnosti, ki jih imajo starši, ne mešajo med seboj, temveč da se po določenih pravilih prenašajo samo posamezne lastnosti enega od staršev. Šele v 20. stoletju so ugotovili, da so za prenos Mendelovih »faktorjev« (lastnosti, ki se dedujejo) zaslužni geni, delci kromosomov v celicah, in v 50. letih prejšnjega stoletja so odkrili, kako geni delujejo oziroma, da jih sestavljajo verige DNK, ki nosijo genetski zapis.  

Običajni pogled na gene je tak, da živi v naravi neizmerno število bitij, da ta med seboj tekmujejo za obstoj, najuspešnejša pa imajo potomce. V 80. letih je angleški znanstvenik Richard Dawkins obrnil ta pogled na glavo. V knjigi Egoistični gen (The Selfish Gene) je zapisal, da moramo kot osrednje junake gledati gene, ki »želijo« večno živeti in se spuščajo v kombinacije z drugimi geni, s katerimi potem ustvarijo »nosilce« (se pravi organizme), skozi katere potujejo skozi čas in prek razmnoževanja podaljšujejo svoj obstoj v večnost. Dawkins je še zapisal, da je mogoče enako razmišljati tudi o človeški civilizaciji. Vse, kar človeštvo izumi – od idej do izdelkov, je »mem«. Memi nato potujejo skozi čas prek ljudi, ki jih nosijo v glavi ali uporabljajo. Boljši memi se širijo, slabši izginejo. Tako kot vrste. 

Ta pogled na genetiko je mogoče prenesti v poslovni svet. V poslih so geni ali memi osnovne poslovne ideje in tehnologije. Najboljši poslovni geni so za ljudi zanimivi ali pa so zmožni ustvarjati nekaj, kar je za ljudi zanimivo. Poslovni geni se prenašajo prek živih in neživih nosilcev. Živi nosilci so ljudje in skupine ljudi (organizacije, podjetja, mesta ....), neživi nosilci so tehnični predmeti, zgradbe, vozila ... 

Najuspešnejša kombinacija sta dober poslovni gen in dober nosilec (dobra ideja ali tehnologija + podjetje in zaposleni). V tem primeru se bo dober poslovni gen najbolje razširil. Če imamo dober poslovni gen in slab nosilec, bo nosilec propadel, vendar bo dober poslovni gen zelo verjetno preskočil v drug nosilec. Kombinacije dobrega nosilca in slabega poslovnega gena pa ni, saj nosilec nima podlage za uspeh. S stališča poslovne genetike je zdravo, da je nastajanje in zapiranje podjetij čim živahnejše, tako se genetski material ves čas obnavlja, najboljši pa se širi.  

Kako boste pravila poslovne genetike izkoristili sebi v prid? Tole so trije nauki:

- Izumljajte in odkrivajte nove poslovne gene in jih preizkušajte. Veliko dobrih poslovnih genov pa lahko enostavno prevzamete od drugih – glejte, kako poslujejo drugje v svetu. Zavedajte se, da morate ves čas razmišljati o novih poslovnih genih – poslovnih konceptih.
- Naredite dober nosilec, torej dobro podjetje. Tako kot morajo biti poslovni geni ves čas na prepihu, mora biti tudi nosielc. Nikoli se ne uspavajte.
- Genetika ugotavlja, da veliko genov propade. Vzemite propad svojega poslovnega gena in svojega nosilca kot znak, da je treba nekaj narediti boljše. Morda je bil nosilec dober, pa gen slab, ali narobe.  

Priporočilo: Odkrijte najboljše, najobetavnejše poslovne gene in naredite zanje najboljši nosilec posodo (podjetje). Velja tudi: če v nekem podjetju nastane dober poslovni gen, naredite odcepljeno podjetje (spin-off).    Newton, težnost in konkurenca 

Newtona poznamo kot izumitelja pojma težnosti. Richard Koch je osnovne pojme o težnosti kot prispodobo prenesel v posle in jih takole pojasnil: 

Konkurenca je v poslih isto kot težnost v fiziki. Težnost vpliva na poti drugih zemeljskih teles v bližini nekega telesa. Večje kot je telo, večja je sila težnosti, večji je vpliv na druga telesa. In preneseno, večje kot je neko podjetje v poslu, ki je soroden vašemu, večji vpliv ima na vaše delovanje in predvsem na vaše dobičke. Prisotnost drugih večjih podjetij namreč predvsem zmanjšuje dobičke; lahko boste preživeli, a od tega ne boste imeli nič.  

Iščite torej prostore, v katerih boste kot v breztežnostnem stanju. Iščite posle, v katerih ni konkurence ali je ta čim manjša! Ne pozabite, v fiziki sila narašča s kvadratom oddaljenosti – s kvadratom bližine pa se povečuje.  

Kako boste izračunali, ali ste v nevarnosti? Uporabite naslednjo formulo za konkurenčnost.

Na lestvici od 1 do 5 ocenite, kako se prekrivate z drugimi podjetji glede:
- ciljnega občinstva,
- izdelka oziroma storitve,
- prostora delovanja in
- dodane vrednosti (ali stavite na tehnologijo, servis, prodajo ...).  

Vrednosti od 1 do 5 pa določite po naslednjem pravilu:

1 – zelo smo si podobni
2 – sorodni, podobni, a z nekaj razlikami
3 – niti podobni niti zelo različni, se prekrivamo
4 – nismo podobni, vendar z nekaj prekrivanja
5 – zelo oddaljeni, različni, v bistvu drugačni 

Če torej s podjetjem, s katerim bi se radi primerjali, delate povsem za isto občinstvo, potem boste glede ciljnega občinstva dali vrednost 1 in tako naprej. Na koncu boste vse vrednosti pomnožili med seboj. Če bo na koncu vrednost 1 (1 x 1 x 1 x 1), ste v težavah, kajti to pomeni popolno identiteto in prekrivanje s konkurenco. Najmirnejši ste lahko, če ste v vsem različni, takrat bo vaša formula konkurenčnosti najvišja, namreč 625 (5 x 5 x 5 x 5).  

Priporočila: Odkrivajte načine, ki povečujejo vašo oddaljenost od konkurence. Če ste na določenih področjih različni, dajte tem področjem poudarek, razvijajte ta področja. Poskusite postati čim večji, vsaj v nekaterih merilih.   

Einstein, čas in relativnost 

Alberta Einsteina najbolj poznamo po formuli E = mc², toda, tako pravi Richard Koch, ne mislite, da bi lahko tako zahtevno formulo enostavno prenesli v poslovni svet. Einstein je za razmišljanje o poslih pomembnejši po svojem slogu razmišljanja. Potem ko se je dve stoletju po Newtonu zdelo, da je mogoče vse izračunati in napovedati, se je izkazalo, da je vse relativno. Prej sta se zdela prostor in čas absolutna, ločena od dogajanja, zdaj sta del dogajanja. Čas teče različno (relativno), odvisno od hitrosti, s katero se premikate.  

Pa prenesimo ti ugotovitvi v poslovni svet. Kaj pomeni čas v poslih in kaj je najbolj relativno v poslih? 

Osnovno sporočilo glede časa bi bilo naslednje: čas ni nekaj, kar je v ozadju, nekaj, kar teče neodvisno od nas, temveč je ključna sestavina uspešnega posla. Čas je pomemben dvojno – najprej glede tega, ali ga izrabljamo koristno. Izkazalo se je namreč, da v podjetjih zares koristno izrabljamo samo desetino časa – samo toliko ga porabimo za dejavnosti, ki so pomembne za stranke. Pomislite, če bi ta delež časa podvojili, bi še vedno imeli 80-odstotno rezervo. 

In drugič, poglejte, ali razumete vrednost časa za vaše stranke. Izračunajte, koliko časa traja od naročila do dobave. Ali lahko ta čas skrajšate? V kolikšnem času odgovorite na vprašanja strank? V kolikšnem času lahko servisirate svoj izdelek?  

Ali lahko vse te čase skrajšate za dva- do trikrat? Ali lahko odkrijete, katere dodatne storitve, ki izvirajo iz prihranka časa, bi zanimale vaše zveste stranke? Ali lahko odkrijete, koliko novih strank bi lahko pridobili, če bi razvili še več storitev, ki izkoriščajo čas?  

Da bi lahko čim točneje ugotovili, kaj pomeni čas za vaše stranke, upoštevajte še pojem relativnosti. Namreč, pogled vaših strank se vedno razlikuje od vašega. Vaše prepričanje glede tega, kaj je vašim strankam pomembno, se lahko močno razlikuje od tega, kaj vaše stranke pričakujejo od vas. Zato morate biti s strankami ves čas v stiku in jih ves čas spraševati, kaj želijo.  

Ne imejte zmotne predstave o tem, kaj je kakovost. Kakovost je relativna. Kakovost ni tisto, kar vi mislite, da je kakovost. Kakovost je tisto, kar zadovolji stranko.  

Priporočila: Čas je ključna sestavina vašega delovanja in vašega uspeha. Iščite načine, kako bi čas delal za vas in za vaš uspeh pri strankah.  

Kvanti in množina možnosti 

Naslednji napad na popolnoma predvidljivo naravo, kot si jo je zamislil Newton, so v začetku 20. stoletja naredili fiziki, ki so odkrili kvantno mehaniko oziroma kvantno fiziko. Ta je dobila naziv po odkritju danskega fizika Nielsa Bohra, ki je ugotovil, da lahko elektroni, v katere je usmerjena energija, preskočijo iz svoje tirnice okoli atomskega jedra v tirnico, ki je bodisi jedru bližja ali bolj oddaljena – in samo iz tirnice v tirnico. Skratka, obstaja najmanjši možni energetski preskok, ki mu rečemo kvant. Na tej podlagi sta sledili pomembni odkritji. Heisenberg je leta 1927 ugotovil, da ne moremo ugotoviti hkrati tako lege kot momenta elektrona in drugih delcev atoma, Bohr pa je tudi odkril, da je svetloba hkrati valovanje in gibanje delcev, odvisno od tega, s čim jo opazujemo.  

Če poskušamo te misli prenesti v poslovno življenje, dobimo naslednji nauk: resnica ni nikoli samo ena. Resnica je lahko celo navidezno protislovna. Na primer: boljša kakovost ali boljša skrb za kupca je lahko celo cenejša. 

Poskušajte razmišljati po več tirih hkrati; ne pristanite na misel, da je možna samo ena rešitev! Ko razmišljate o pomembnih rečeh, se ne smete zadovoljiti s prvim predlogom. Iščite še drugo, tretjo, četrto ... rešitev. Raziščite jih vse. Pogovarjajte se z ljudmi. Drznite si misliti nenavadno. Vsako rešitev lahko tudi preizkusite s preizkusnimi izdelki ali storitvami. Skačite kot elektron iz tirnice v tirnico. Šele ko jih boste vse »obdelali«, se odločite dokončno.  

Ali to pomeni, da nikjer več ne velja Newtonov predvidljivi svet, v katerem je vse mogoče z gotovostjo izračunati? Nikakor ne. Newtonov in kvantni svet sta vzporedna. Oba veljata na svojih ravneh. Računajte in merite, kolikor se le da. Toda raziskujte tudi kvantni svet negotovosti, ki je dopolnilo Newtonovemu svetu; je svet domišljije. 

Priporočilo: Odkrivajte vse možnosti, ne ustavite se pred rešitvami, ki se zdijo protislovne.