Neugodno je, ker ljudi ne vidim

Mnogi se ob nastopu, kjer občinstva ne vidijo, počutijo neugodno, kajti človek je narejen tako, da potrebuje odziv - kimanje, nasmeh, očesni stik … V vseh naštetih primerih ni ničesar od tega.  

Kaj torej lahko storite, da boste vendarle vzpostavili stik s to nevidno javnostjo, da boste »čutili« njihov odziv? Pri telefonu se bo sogovornik vsaj glasovno odzival, v zatemnjeni dvorani boste slišali vsaj ploskanje, vzklike. A tam, kjer je vaša komunikacija enosmerna, še slednjega ni. V nadaljevanju dajem nekaj nasvetov, kako ravnati, da se boste med nastopom dobro počutili – in da se bo prav tako dobro počutilo tudi vaše občinstvo.  

Glejte fotografijo sogovornika 

Pri dvosmerni govorni komunikaciji (telefon, govorne konference) si zelo pomagate, če poznate človeka, če si predstavljate njegov obraz. Sam si pogosto pomagam tako, da imam, posebej pri ljudeh, ki jih še ne poznam tako dobro, pred seboj (na računalniku, natisnjeno na papir ipd.) fotografijo sogovornika oziroma sogovornikov, kadar jih je več. Fotografijo danes dokaj lahko najdete v katerem od spletnih družbenih omrežij (LinkedIN, Facebook …). Pa tudi, če ostanete brez slike, si človeka nekako predstavljajte! In se nanj tudi osredotočite. Vaš miselni tok, vaš fokus ne sme biti na pisarniški mizi, na steni, nekje zunaj, če gledate skozi okno. Ne, biti mora »tam daleč« pri sogovorniku.