Neprofitno usmerjen d. o. o.

Seveda mora tudi socialno podjetje poslovati finančno uspešno, a ob bok poslovnim daje socialne oziroma družbene cilje, pomembno prispeva k razvoju trga dela, razvoju veščin in delovni integraciji, daje enak poudarek socialni vključenosti in ekonomskemu razvoju, pravi mag. Zdenka Kovač, mednarodna strokovnjakinja in predavateljica, ki se že skoraj dve desetletji ukvarja s to tematiko. Socialno podjetje je presek družbene odgovornosti in učinkovitosti javnih storitev, je neprofitno usmerjen d. o. o., dodaja.

 

Socialno podjetništvo ni novost, prvi razmah socialnega podjetništva namreč sega v 19. stoletje kot posledica iniciativ iz delavskega razreda. Najstarejša oblika socialnega podjetništva so kooperative, ki pa pri nas niso ravno zaživele. Poznali smo kmetijske zadruge, delavskih ali socialnih pa ni bilo. Najmnožičnejša oblika socialnega podjetja je društvo, fundacije so vse pogosteje vmesniki med profitno in družbeno odgovorno dejavnostjo, zadnja oblika pa so vzajemne družbe, kot so hranilnice in zavarovalnice.

 

Danes pobuda za večji poudarek socialnemu podjetništvu prihaja z vrha, saj sta tako EU kot OECD med svoje prioritete postavila vključujočo rast, pri čemer lahko po besedah Kovačeve prav socialno podjetništvo odigra pomembno vlogo. Še več, EU si želi inteligentne, trajnostne in vključujoče rasti, socialno podjetništvo pa doprinese na vseh treh področjih. Socialno podjetništvo ponuja poslovni model, v katerem je ekonomija podrejena socialnemu kapitalu, ki temelji na zaupanju. Uspeva tako na področjih, ki jih klasično podjetništvo zaradi prenizkih pričakovanih dobičkov obide na istih področjih kakor klasično podjetništvo, in mu uspešno konkurira.

 

 

Pri nas v socialno podjetništvo štejemo predvsem kmetijske zadruge in invalidska podjetja, pravi Kovačeva. Dodaja, da smo si 15 let prizadevali za vzpostavitev pogojev za kooperativni poslovni model in pripravlja se nov zakon o socialnih in delavskih kooperativah. Ob podpori EU poteka tudi 24 pilotnih projektov socialnega podjetništva, a bodo najverjetneje zaprla vrata, ko bodo evropska sredstva usahnila. Vendar pa si je Slovenija zastavila ambiciozen cilj – v petih letih prekoračiti vrzel med razvojem Slovenije in EU na področju socialnega podjetništva in tako ustvariti med 50 in 70 tisoč novih delovnih mest.