Nepozabno 2009, negotovo 2010

Borzno leto 2009 se je izteklo in že sedaj lahko govorimo, da tega leta še dolgo ne bomo pozabili. V bistvu se je lanska letnica zapisala ob bok znamenitim letnicam, kot so 1929, 1987 ali pa 2000, ko smo bili priča velikim borznim zlomom, katerih posledice se je čutilo še dolgo.

 

Opisati leto 2009 vsekakor ni preprosto, kajti zgodilo se je skoraj vse, kar se lahko na borznem trgu zgodi. Od panike, ki smo jo zaznali v začetku leta, pa do izjemnega optimizma, ki smo ga beležili v zadnjih mesecih. Od negotovosti, kam bo segla recesija, do prepričanosti centralnih bankirjev, da rešijo svet z radikalnimi ukrepi. In če so ti ukrepi na prvi pogled delovali, lahko zagotovo pričakujemo pestro, v določenih pogledih tudi negotovo leto 2010. Finančna kriza je namreč marsikomu odščipnila del plače, če ne celo službe. S tem je dodobra premešala ozračje, v katerem živimo in delamo, hkrati pa postavila novo izhodišče, ki ga bo treba prej ali slej upoštevati. V tej smeri lahko sklepamo, da bo čas nizkih obrestnih mer minil, plačati pa bo treba tudi račun mnogih vladnih subvencij. Tako višje obresti kot tudi višji davki bodo na potrošnika delovali negativno, zato se trenutnemu optimističnemu vzdušju ne smemo povsem prepustiti, kajti presenečenj še ni konec.

 

 

Pogled na gibanje obrestnih mer razkriva, da so le-te nizke. Še v začetku lanskega leta so bile obrestne mere dva odstotka višje, dobro leto nazaj pa za skoraj štiri odstotke (gibanje EURIBOR). Prihranki, ki so se sprostili pri nižjih obrestnih merah, so občutni, toda ti ne bodo trajali večno. Napovedi Evropske centralne banke že lahko razumemo, da se pripravlja teren za dvigovanje obrestnih mer. S tem bodo začeli rasti stroški obresti oziroma financiranja.