Neperspektivnih izumov ni!

Ana Hafner: »Vsem inovatorjem vedno svetujem, naj se že na začetku začnejo povezovati z drugimi. To, da narediš nek prototip in vložiš patentno prijavo, je žal le začetek.«

Po statistiki Eurostata izstopamo po tem, da največ naših patentov spada na področje »človeških potrebščin«, ki je zelo obsežno področje in vanj štejemo npr. tako oblačila ali vse v zvezi s prehranjevanjem kot medicinsko opremo in šport. »Prav v teh dneh smo morali za Mednarodno federacijo združenj izumiteljev (IFIA) pripraviti izbor treh najboljših slovenskih patentiranih inovacij 20. stoletja in treh najboljših 21. stoletja. Za preteklo stoletje smo na prvo mesto uvrstili stol Rex izumitelja Nika Kralja, med sodobnimi inovacijami pa vodotopni koencim Q10, ki so ga izumili znanstveniki Kemijskega inštituta in je tudi velika tržna uspešnica. Seveda je še vrsta drugih uspešnih in patentiranih inovacij, npr. Pipistrelova letala, več izumov Petra Florjančiča, prebojne iznajdbe Instituta Jožef Stefan, Lekova in Krkina zdravila, Akrapovičevi izpušni sistemi, Seawayeva plovila, nekateri izdelki Studia Moderne in še veliko bi lahko naštevali. Tudi iz preteklosti imamo vrsto uspešnih izumiteljev, na katere smo lahko zelo ponosni,« je pojasnila Ana Hafner, predsednica sveta združenja izumiteljev ASI (Aktivni slovenski inovatorji).

Izrazila je tudi skrb zbujajoče dejstvo, da se je še posebej v zadnjih letih, po gospodarski krizi, razširil vsesplošni pesimizem, da se v Sloveniji ne splača nič delati, v nič investirati, in da so tisti, ki tu vendarle uspejo oziroma obogatijo, prišli do uspeha po nepošteni poti. »Dejansko veliko mladih, izobraženih in podjetnih ljudi zapušča Slovenijo, ker tu ne morejo uresničiti svojih idej. Po drugi strani pa nekateri le ostajajo in smo nanje lahko ponosni. Pred kratkim sem bila na nekem predavanju skupaj s Tadejem Jevševarjem, ki je z ekipo mladih podjetnikov zbral prek Kickstarterja 230.000 dolarjev za izdelek Chipolo (predstavljen v aprilskem Podjetniku, op. ur.), napravo, ki pomaga najti izgubljene stvari. Proizvodnjo so vzpostavili v Sloveniji, izdelke prodajajo po vsem svetu in zdaj zaposlujejo že 18 sodelavcev. Kot je dejal, kljub različnim sugestijam proizvodnje ne bodo selili na Kitajsko. Takšni zgledi nam dajejo veliko upanja.«

Sogovornica je še izpostavila, da imajo samostojni inovatorji, torej individualni izumitelji in majhni podjetniki, pogosto težave na vseh ravneh. »Nimajo ekonomskega, človeškega in ne socialnega kapitala. S svojimi patenti konkurirajo velikim družbam, ki vse bolj zasedajo področje inovatorstva, in to ni lahko. Ne le v Sloveniji, tudi v drugih državah. Zato vsem inovatorjem vedno svetujem, naj se že na začetku začnejo povezovati z drugimi. To, da narediš nek prototip in vložiš patentno prijavo, je žal le začetek. Najtežji del poti prihaja takrat, ko je inovacijo treba pripeljati na trg. Opažam, da predvsem inovatorji, ki znajo sodelovati in tudi deliti svojo idejo z drugimi, nazadnje uspejo.«