Neopravičena odsotnost z dela

Delavci nekega delodajalca opravljajo delo na prostem, ne glede na vremenske razmere. Delodajalec jim v skladu z veljavnimi predpisi zagotavlja vsa ustrezna zaščitna sredstva, ob izredno slabih vremenskih razmerah pa se lahko zatečejo tudi v za te primere predvideno zaščitno mesto (kontejner, ...).  

Eden od delavcev se delodajalcu pritoži, da mu, po njegovem mnenju, delodajalec ne zagotavlja ustreznih pogojev za delo, zaradi česar ne more delati, ne da bi bila pri tem ogrožena njegova varnost in zdravje. Zato samovoljno ostane doma, ne odzove se niti na povabilo delodajalca na zagovor glede upravičenosti njegovega izostanka. Iz navedenega razloga mu delodajalec vroči sklep o prenehanju delovnega razmerja. Ali je ravnanje delodajalca pravilno? 

V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu so v 33. členu določeni primeri, kdaj ima delavec pravico odkloniti delo. Med drugim je navedena tudi situacija, če delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Pri tem mora delodajalca pozvati naj nevarnost odpravi. 

V konkretnem primeru moramo upoštevati dejstvo, da obstaja razlika med pravico do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravico do odsotnosti z dela. Vendar se včasih ta dva primera lahko tudi prekrivata – v določenih primerih se lahko odklonitev dela izvede samo z dejansko odsotnostjo z dela.  

 

Če v zgoraj navedenem primeru delodajalec v neprimernih vremenskih razmerah ne bi zagotavljal ustrezne zaščitne opreme, bi to za delavce lahko dejansko pomenilo nevarnost za njihovo življenje in zdravje, čemur bi se lahko najverjetneje izognili le z odsotnostjo z dela. Vendar pa je potrebno upoštevati, da lahko delavec odkloni delo samo v primeru obstoja dejanskih okoliščin neustreznih delovnih pogojev, pri čemer je potrebno še dodatno opozoriti, da lahko ta odsotnost traja le za čas dejanskega obstoja teh nevarnih okoliščin.  

Če je delodajalec poskrbel za ustrezna zaščitna sredstva, delavec nima nobenega utemeljenega razloga za odsotnost z dela, kar z drugimi besedami pomeni kršitev pogodbenih obveznosti.  

To pa je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi – torej odpoved brez odpovednega roka. Takšno odpoved je potrebno podati v roku 15 dni od nastanka kršitve, delavcu pa je potrebno pred dejansko odpovedjo zagotoviti zagovor. Če se delavec slednjemu ne odzove, mu lahko delodajalec s sklepom odpove pogodbo o zaposlitvi tudi brez zagovora, v samem sklepu pa ga mora opozoriti na njegove pravice v zvezi s sodnim varstvom in pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter mu podati tudi vsa druga opozorila in pravne pouke, ki so potrebni glede na veljavno zakonodajo v vsakem konkretnem primeru. Potrebno je opozoriti, da v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, zaradi česar je postopek t.i. izredne odpovedi potrebno izpeljati še posebno skrbno, saj je verjetnost, da bo delavec izkoristil pravna sredstva, precej velika. 

PRAVNI VIR:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UL RS 56/1999, 64/2001)
Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002)