|
|||
Nenavadno nizka ponudbaNihče se več ne čudi, če se med ponudbami, prispelimi na javni razpis, pojavi nenavadno nizka ponudba. To pa lahko naročnik tudi izloči.V primerih, ko naročnik pri odpiranju ponudb prejeme tako, za katero meni, da je neobičajno nizka, je povsem predstavljivo in verjetno, da je ponudnik ob zavedanju, da bo s pridobljeno referenco za dobro izveden posel pri prvem naročniku lahko pridobil več podobnih poslov pri drugih naročnikih, pripravljen naročilo prvega naročnika izvesti pod trenutno tržno ceno tega posla ali pa morda celo bistveno pod ceno njegovih stroškov s tem poslom.
V 21.a točki 2. člena ZJN-2 je določeno, da je »neobičajno nizka ponudba« tista, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti. Naprej je neobičajno nizka ponudba v ZJN-2C urejena v 49. členu. Ta daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila.
Nizko ceno mora ponudnik obrazložiti
Zakon v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju merodajni za izpolnitev tega naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji. To so na primer ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve, izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev, izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik, skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe, možnost pridobiti državno pomoč. Če ob posvetovanju s ponudnikom in ob upoštevanju pridobljenih dokazil naročnik še vedno ocenjuje ponudbo kot neobičajno nizko, jo lahko izloči. Ko je ponudba neobičajno nizka zaradi pridobljene državne pomoči, jo sme naročnik zavrniti le, če ponudnik v primernem roku ne more dokazati, da mu je bila pomoč dodeljena zakonito (49. člen ZJN-2C).
Ureditev neobičajno nizke ponudbe v ZJN-2C temelji na določbi 55. člena Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta in v pretežnem delu predstavlja dobeseden prevod te določbe. Velja dodati, da je bil pojem neobičajno nizke ponudbe uveden šele z ZJN-2. Prejšnji Zakon o javnih naročilih (ZJN-1) je namreč uporabljal pojem »neobičajno nizke cene«, ki ga je (sicer dokaj skopo) opredeljeval kot »ceno iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila«.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|