Ne sprašuj, kaj lahko država naredi za tebe ...

Upam, da smo prišli do najnižje točke. Dokazano sodimo med države, v katerih ne vre od podjetništva. Mladina manj razmišlja o podjetniški karieri kot v drugih razvitih državah. Propade več novih podjetij kot drugod (skoraj vsako tretje). Podjetnic je manj kot drugje, glede vloge tveganega kapitala smo na repu ...  

Vemo, da imamo obupno državo. Dr. Aleš Štrancar iz BIA Separations (biotehnološkega podjetja svetovnega slovesa) celo trdi, da se je razvila diktatura politikov, ki s spreminjanjem predpisov in sprejemanjem neprijaznih predpisov »držijo podjetnike v šahu«. Zaradi neprijazne davčne zakonodaje beži podjetniški kapital, drugi razmišljajo, kam bodo preselili podjetje. Bo dovolj že čez mejo, ali bo treba dlje? 

Torej upam, da smo prišli do najnižje točke, kajti človek si ne želi, da bi slišal še kaj bolj žalostnega. Tudi naporno in duhamorno je postalo ves čas poslušati samo jok in stok.  

Kje lahko začnemo z izboljšavami?

Zdrav slovenski refleks bo takoj našel odgovor na to vprašanje. Pri državi. Toda vprašajmo se, ali je to res. Komu je všeč, da (dokazano) sredstva, ki gredo v raziskovanje, dajo malo gospodarskih rezultatov. Ali ima od tega korist »država« ali nekateri med nami, ki imajo za več let zagotovljen božji mir pred trgom? Komu koristi, da se pri drobnih razpisih denar pretaka v utečena korita? »Državi« ali nekaterim med nami. Komu je všeč, če na velikih razpisih (evropskih) zmagujejo zmagovite kombinacije podjetij? Državi ali tem podjetjem in znotraj njih nam? Komu je všeč, če se največji denarji delajo s spreminjanjem uporabe zemljišč (ali z zavlačevanjem pri teh spremembah)? Državi, ali spet nekomu med nami?  

Če gremo tako raziskovat, vedno pridemo do interesov ljudi, ki so – če jih pogledamo v oči – zelo podobni nam v zrcalu. Gre za ljudi, ki jih je strah trga, kriterija znanja, delavnosti, produktivnosti in objektivnega vrednotenja dela.  

Zato lahko ugotovimo, da sicer upamo, da bo država začela vleči pametne poteze, a na koncu bo o podjetniški energiji Slovenije odločilo dejstvo, kolikšen odstotek ljudi bo začel verjeti v to, da je njihova usoda bolj odvisna od njihovega dela in idej kot pa od uspešnega usmerjanja okoliščin in zvez.  

Da, najbrž mora država prva pokazati dobro voljo in začeti nastavljati »sistem«, ki ljudi nagrajuje, če se gredo podjetništvo. A na koncu se bo vendarle moralo zgoditi tisto, kar je pred davnimi desetletji izrekel Kennedy: »Ne sprašuj, kaj lahko država naredi za tebe, vprašaj se, kaj lahko ti narediš za državo.«  Mar nismo premnogi prek različnih funkcij in drugačnega vpliva del te tolikokrat omenjene »države«?