Ne slika, pomembna je beseda

O spletni strani kot učinkovitem prodajnem in komunikacijskem kanalu tokrat ne bomo izgubljali besed. O tem ste se že prepričali. Ali sta internet in spletna stran vašega podjetja tu res za to, je že drugo vprašanje, ki ni predmet tega članka. (Vprašanje, ali je internet vseh pogledih dober medij ali naj nam rabi le kot dodatno, koristno orodje pri komunikaciji z vsemi zainteresiranimi za naše podjetje, je vsekakor na mestu in zahteva temeljit premislek. Internet ne pomeni zgolj novega medija, temveč popolnoma novo podjetniško okolje, uporabniki spletnih storitev pa pri delu na svetovnem spletu razmišljajo drugače kot v nevirtualnem okolju).

Spletno stran torej imate in nanjo ste še kako ponosni. Za njeno izdelavo ste izbrali priznano podjetje iz panoge in po možnosti plačali kar zajeten račun. Zdaj je vaša spletna stran pravcata mala umetnija - na njej tečejo predstavitve s Flashem, Shockwavom in podobnimi vrhunskimi tehnologijami spletnega oblikovanja; vaše podjetje predstavljajo lične slike, ki se pojavljajo in izginjajo ter se medsebojno prelivajo v vse mogoče vizualno dovršene predstavitve.

No, nekaterim so se cene tovrstnih storitev zdele malce pretirane in ste spletno predstavitev podjetja naročili pri podjetju, ki vam je za to zaračunalo nekaj borih tisočakov. Še slabše. Ali pa tudi ne.

Najnovejše raziskave, ki kažejo, kako uporabniki internetnih storitev iščejo podatke in katere strani so jim najbolj všeč, utegnejo presenetiti marsikatero podjetje, ki spletno stran že ima, jo načrtuje ali pa se ukvarja z njihovimi postavitvami. Sami avtorji omenjenih raziskav sicer poudarjajo, da rezultati niso dokončni in da bo treba to področje še temeljiteje raziskati. Če pa si ogledamo rezultate različnih raziskav, pridemo do nekaterih skupnih rezultatov. Verjetnost njihove pravilnosti je tako že precej večja, mar ne?

Najpomembnejše dejstvo pri postavitvi spletne strani je - pogled najprej zaide na besedilo. Presenetljivo, kajne? Vsi poznamo stari rek, da slika pove več kot tisoč besed. To verjetno drži, saj se po tem ravnajo tudi vsi oblikovalci in uredniki tiskanih medijev. Slike, torej. Lepe, velike in privlačne. Preverite sami. Ko odprete časopis ali revijo, se vam pogled najprej ustavi na slikah. Tistih na desni strani.

No, pri internetu in branju z zaslona pa je položaj drugačen. Naš pogled sledi vrstnemu redu - naslov besedila, podnaslov in povzetek oziroma izpostavljeni del besedila. Šele nato si ogledamo slike oziroma grafične elemente, pa še te si pogosto ogledamo šele po večkratni vrnitvi na spletno stran - seveda le, če je tako dobra, da se nanjo vračamo.

Vrstni red v tiskanih medijih je torej: najprej glavni grafični element na bralni površini, to je slika, in nato največji naslov na bralni površini. Kako pa je z grafičnimi elementi na spletni strani?

Iz omenjenega preprostega, a pomembnega dejstva se lahko marsikaj naučimo. Najpomembnejši nauk, ki ga izpeljemo, naj bo: posvečajmo pozornost besedilu. Raje več finančnih sredstev namenimo dobrim piscem kot oblikovalcem.

Naslovi naših besedil na spletni strani naj bodo preprosti in neposredni. To potrjujejo drugi izsledki omenjenih raziskav - uporabniki svetovnega spleta imajo raje jasne naslove, ki podajajo jedro besedila, kakor zabavne in prijetne. Nekateri postavljavci vsebin na spletnih straneh so to dejstvo že spoznali in ga upoštevajo, saj mnogi uporabniki spleta menijo, da so naslovi na spletnih straneh boljši kakor v tiskanih medijih (časniki, revije, brošure ipd.).

Omenil sem že, da si priskrbite dobre pisce. Povprečen bralec vaše spletne strani ne prebere več kot 75 odstotkov besedila, ki ga je začel brati. Torej: na spletu branju namenimo dosti manj časa kakor pri tiskanih medijih. Razlog je verjetno ravno izobilje informacij, ki nam jih internet ponuja. Če nekaj ne pritegne naše pozornosti, se odpravimo na drugo spletno stran. Iskanje informacij na spletu torej opravljamo precej "brezobzirno in brez milosti" - slabe strani kaznujemo.

Pri iskanju si informacije pogosto shranimo za poznejše branje, saj branju na spletu običajno namenimo manj časa kakor branju tiskanih besedil. Časnike, revije in predstavitvene kataloge iskanih izdelkov velikokrat vzamemo oziroma kupimo in jih preberemo ob primernem času - pred spanjem, ob jutranji kavi in podobno. Tiskana gradiva nam namreč omogočajo, da jih "shranimo" za poznejše branje in to kjer koli. Pri branju z računalnika pa smo omejeni na svojo pisarno ali delovno mizo (prenosniki so seveda izjema; če pa jih že imamo, jih redko uporabljamo na vlakih, v restavracijah idr.). Poleg tega neradi dolgo beremo neposredno z interneta, ker se zavedamo, da vsaka sekunda "online" stane.

No, ne glede na to, da lahko obiskovalci naših spletnih strani najdene informacije shranijo in preberejo pozneje, se moramo zavedati, da se odločijo, ali bodo nekaj shranili ali ne, na podlagi naslova ali prvih nekaj odstavkov besedila. Nato pa - naj kaj shranijo ali ne - odidejo na drug spletni naslov.

Kot vidimo, pisanje za splet ni enako pisanju za tisk (sporočila za javnost, članki, brošure, katalogi ipd.). Besedilo je pomembnejše od grafike oziroma slik. Zatorej si najprej omislite dobrega pisca in šele nato pazljivo uvedite osupljive grafične elemente v spletno predstavitev svojega podjetja. Pazljivo in načrtovano!

Ugovori oblikovalcev

Oblikovalci spletnih strani se z ugotovitvami o načinih branja prek računalniškega zaslona ravno ne strinjajo. Po njihovem mnenju obiskovalci določene spletne strani opazijo grafične elemente s perifernim vidom in se glede na to, kaj so opazili, odločijo za nadaljnjo fiksacijo (usmeritev) pogleda. Opozarjajo tudi na to, da kakovost slik na računalniškem zaslonu ni tako dobra kot pri tisku. Slike tudi ne morejo biti dovolj velike. Poleg tega veliko postavljavcev spletnih strani zaradi počasnih hitrosti prenosa podatkov postavlja na splet razmeroma majhne slike. In majhne slike, razumljivo, ne privlačijo pogleda.

Slike se zaradi velikosti tudi zadnje prikažejo na zaslonu, saj se najdlje nalagajo v naš računalnik. Avtorji raziskav na to odgovarjajo, da so bili testi izvedeni pri izredno hitrih (T1) povezavah, kritiki pa trdijo, da so se uporabniki spleta že navadili, da najprej pride besedilo in nato slike, četudi je danes tako, da se pokažejo istočasno.

Kakorkoli že, iz ugovorov oblikovalcev lahko povzamemo dvoje: slike res zavzamejo veliko prostora, in če ne želite, da bi obiskovalci vaših spletnih strani obupali nad počasnim prikazom vsebine, še preden se ta dokončno naloži, naj bodo vaše spletne strani majhne glede količine podatkov. Na to smo v Podjetniku že večkrat opozorili. In drugič, ne glede na razloge, zakaj pogled najprej zdrsi na besedilo, očitno zdrsi ravno tja. In le ta podatek šteje.

Tega se zavedajo tudi sami oblikovalci in opozarjajo, da morajo biti slike na spletu zaradi tehničnih razlogov zelo okleščene in zato slabše kakovosti. Zatorej bodo na spletnih straneh učinkovite samo slike z izjemnimi motivi, vse druge se bodo porazgubile in zgolj zasedale prostor in obiskovalcu jemale čas.

Sledenje grafičnim elementom na spletni strani

Najprej opazimo slike oziroma kakršnekoli večje grafične elemente, nato se nam pogled ustavi na oglasnih pasicah in nazadnje opazimo promocijske ikone in logotipe. Po enakem vrstnem redu si sledi pogostost opažanja: največ, 64 odstotkov obiskovalcev spletnih strani opazi slike in druge večje grafične elemente, 45 odstotkov jih opazi oglasne pasice in zgolj 22 odstotkov promocijske ikone in logotipe.