Ne samo dobiček, tudi etika

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 11.12.2006

Velika večina podjetij meni, da etičnega kodeksa ne potrebujejo. Mar res? Neplačevanje, zavajanje kupcev, lažne obljube, kraja zaposlenih ... so »tržni prijemi«, ki smo jim priče vsak dan.



Po vseh anketah je že vsaj ducat let največja težava slovenskih podjetnikov plačilna nedisciplina. Plačilna nedisciplina povzroča podjetnikom več glavobolov kot na primer neustrezna davčna politika, birokracija ali delovna zakonodaja. 

Plačilna nedisciplina pa je samo ena od oblik kršenja dobrih poslovnih običajev oziroma poslovne etike. Sem lahko štejemo še celo vrsto kršitev, kot na primer zavajanje kupcev, lažne obljube, neizpolnjevanje garancijskih obveznosti, tudi tako imenovano »krajo« zaposlenih bi lahko šteli kot neetično početje (v prihodnji številki Podjetnika pa boste lahko prebrali tudi članek o šikaniranju zaposlenih). Nekatere kršitve dobrih poslovnih običajev so kaznive, ne pa vse. V tržnem boju zato nekateri uporabljajo vse prijeme, ki jih zakonodaja izrecno ne prepoveduje. Pri tem pa se požvižgajo na poslovno etiko. 

Kje je največ kršitev 

Skrb za dobre poslovne običaje še zdaleč ni novost, ki se je rodila v sedanjem času. V Sloveniji je delovalo častno sodišče že v letih od 1851 do 1948 pri takratnih gospodarskih oziroma obrtnih zbornicah. Obe zbornici, torej gospodarska in obrtna taki sodišči še vedno imata. Namestnik generalnega sekretarja OZS trdi, da dobijo od strank zelo malo pritožb, in še to po telefonu. Telefonski klic pa je premalo, da bi lahko sprožili formalni postopek pred častnim sodiščem. Večino sporov rešijo kar v okviru posameznih sekcij in do sodišča sploh ne pridejo. Bistveno bolj dejavno pa je častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije. Metka Penko Natlačen, sekretarka Častnega sodišča, pravi, da sodišče izreka moralne sankcije v primeru kršitve dobrih poslovnih običajev. V hujših kršitvah izreka tudi javne opomine. Častno sodišče obravnava med 50 in 700 pritožb letno. »Število zelo niha in je odvisno od spreminjanja zakonodaje. Ko se nek predpis spremeni - odpravi nejasnosti, se število prijav zmanjša,« pojasnjuje Metka Penko Natlačen. Tako je bilo pred leti ogromno kršitev dobrih poslovnih običajev med razprodajami. Teh je zdaj bistveno manj zaradi novih predpisov in stroge tržne inšpekcije. Na splošno pa je med trgovci kar precej kršitev poslovne etike. Veliki trgovci načeloma podpirajo dobre poslovne običaje, v praksi pa izkoriščajo svojo moč proti dobaviteljem.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *