Ne pozabite se igrati

Uroš Petrović: »Bistveno je, da se prepustimo možganski avanturi, povezujemo različne stvari, ki jih že vemo, uporabljamo nove informacije, ki jih povedo drugi, in jih v glavi sestavljamo, vse dokler se nam ne posveti.«

Pogovarjala sva se po uro in pol trajajoči delavnici za menedžerje, katere namen je bil spodbuditi kreativnost in tvorjenje idej. Sproščena atmosfera in pozitivna energija sta napolnili prostor in Uroš Petrović je bil zelo zadovoljen, saj je sprostiti ljudi težko, sploh podjetnike in menedžerje, ki se pogosto bojijo, da bodo rekli kaj, kar ni na njihovem nivoju.

A zgodbica o padcu čez kable, o kloniranih miškah in nekaj ugank so bilo dovolj, da so zavore popustile, možgani prešli v višjo prestavo, da se je bliskalo in grmelo, da so ideje, kako uporabiti neznan predmet, deževale. Prave ali napačne, to ni tako pomembno, bistveno je, da se prepustimo možganski avanturi, povezujemo različne stvari, ki jih že vemo, uporabljamo nove informacije, ki jih povedo drugi, in jih v glavi sestavljamo, vse dokler se nam ne posveti ... Tisti, ki resnično radi opravljajo svoje delo, niso izgubili občutka za igro, je prepričan Petrović. Stvari razumejo tudi brez takšnih predavanj.

Podobne poskuse izvaja Petrović večkrat; različnim skupinam pokaže predmet, ki ga prvič vidijo, in jih prosi, naj povedo, za kaj se uporablja. Rezultati so pomenljivi. Ko dela s predšolskimi otroki, v nekaj minutah dobi 20 do 25 različnih idej. Ko izzove možgane osmošolcev, je idej približno petkrat manj. Je to zaradi strahu, kaj bodo rekli drugi, če se jim bo zdela ideja neumna, ali zaradi kakšnega drugega razloga - to niti ni bistveno. Kar je bistveno, je, da se v osmih letih izgubi 80 odstotkov idej. »Ideje pa so tiste, ki poganjajo svet naprej,« pravi Petrović.

Pot je pomembnejša od cilja

Kot eden najuspešnejših reševalcev testa logične inteligence na svetu je našel svoje poslanstvo v pisanju knjig za otroke, knjig, ki od bralca zahtevajo napenjanje možganov, saj so napisane kot uganke. Ob tem ni presenetljivo, da se je posvetil raziskovanju razvoja in delovanja možganov, tega dobrega kilograma snovi v naših glavah, ki je tako pomembno za človeštvo, a ostaja še naprej velikanska neznanka.