Nazaj k naravi

Avtor: Jožica Hribar | Objava: 15.11.2007

Dobro vpeljan posel je mogoče uspešno opravljati tudi daleč od velikih mest. Na vasi so stroški nižji, življenje pa prijaznejše.


»Kdor pri nas razmišlja o razvoju podeželja ne sme biti samo ekonomist. V ta projekt morajo biti vključeni tudi strokovnjaki z drugačnimi pogledi, tega se je treba lotiti politično zelo previdno, saj gre za občutljivo področje,« meni dr. Otmar Kugovnik.

Sodobno podeželje ima malo povezav z romantiko. Čeprav je kmetijstvo še vedno tipična gospodarska dejavnost podeželskih skupnosti, podeželje postaja tudi prostor bivanja in dela ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi nekmetijskimi gospodarskimi dejavnostmi.  

Slovenija ima nadpovprečen delež prebivalstva, ki živi na podeželju. 41 odstotkov prebivalstva živi v podeželskih občinah, ki obsegajo 77 odstotkov našega ozemlja. Večina Slovencev na podeželju se ne preživlja s kmetijstvom. Povečuje se gospodarska povezanost med urbanimi območji in podeželjem.  

Čeprav obstajajo možnosti za pestro podjetniško dejavnost, te na podeželju ostajajo slabše razvite kot v urbanih središčih. Podjetja s sedežem na podeželju so leta 2004 v primerjavi z letom 2002 ustvarila 19 odstotkov več prihodkov ter zaposlovala 6,6 odstotka več delavcev. Prihodek podjetij na podeželju na prebivalca je 2,7-krat manjši od prihodka v mestnih občinah.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *